Jedro

Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, t. j. okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, glede na katere ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je lahko pomemben le, če obstaja vsaj eden od zakonskih razlogov za izredno odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.

Glede na to, da je tožnici osebni zdravnik kopanje v morski vodi z vidika zdravljenja celo priporočil, s tega vidika ni videl ovir za letovanje na morju in sodišče ni ugotavljalo nobenih motenj zdravljenja in siceršnjih motenj v naprej odobrenega bolniškega staleža, tožnica očitane kršitve v zvezi z zlorabo bolniške odsotnosti ni storila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in kot nezakonito razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitve z dne 19.9.2005, tožnici priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja z mesečno bruto plačo 136.116 SIT (568,00 EUR) ter toženi stranki naložilo, da pozove tožnico na delo in ji povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnici očitana kršitev ni podana, ker v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe prsta v dnevih od 29.8.2005 do 5.9.2005 ni letovala na Visu v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika. Ker tožnica ni kršila pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, tudi niso bile podane okoliščine, zaradi katerih ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob soglasju z razlogi sodbe sodišča prve stopnje je poudarilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, zaradi katerih nadaljevanje tožničinega dela ne bi bilo mogoče. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo; Ur. l. RS, št. 73/07) in prvega odstavka tega člena pred sodiščem druge stopnje ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o pritožbenih navedbah, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, da je v nasprotju z izpovedbo tožničinega zdravnika sodišče zaključilo, da je le-ta tožnici odobril letovanje na morju. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov je sodišče tožeči stranki onemogočilo dokazati obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče druge stopnje pa na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo odločbe imenovanega zdravnika z dne 10.8.2005, da je tožnica dolžna upoštevati navodila osebnega zdravnika in sme svoje bivališče zapuščati le za obisk pri zdravniku. Glede na to osebni zdravnik sploh ni bil pristojen, da tožnici odobri zdravljenje v tujini. Poleg tega je sodišče v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da tožena stranka ni ugotovila obstoja okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do konca odpovednega roka. V zvezi s tem se je tožena stranka ves čas sklicevala na tožničino kontaktiranje s sodelavkami, da bo šla na morje kljub bolniškemu staležu in na povzročanje negativnega vpliva na delovno disciplino v zvezi s tem. V nasprotju z ugotovitvami sodišča je tudi v zvezi s temi navedbami tožena stranka predlagala izvedbo dokazov.

V odgovoru na revizijo je tožnica soglašala s presojo, da utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni podan in da je sodišče utemeljeno izvedlo le tiste dokaze, ki so bili potrebni za pravilno odločitev. Predlagala je zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Izpodbijana sodba v prvi vrsti v celoti sprejema zaključke sodišča prve stopnje, ima razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti. Tudi ni nasprotij med bistvenimi razlogi za odločitev in izvedenimi dokazi ter listinami v spisu. Zato v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane.

Na podlagi drugega odstavka 213. člena ZPP o tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloči sodišče. Sodišče odloči tudi o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana (8. člen ZPP). Predlagane dokaze, za katere misli, da niso potrebni za odločbo, sodišče zavrne s sklepom (drugi odstavek 287. člena ZPP).

Na podlagi gornjih določb sodišče utemeljeno ni izvajalo predlaganih dokazov, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve. Prav tako sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb pravnega postopka, če se ni izrecno izjavilo o pritožbenih navedbah, ki ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev. Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede na njeno vsebino odločilen obstoj enega od razlogov za odpoved iz prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02). Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, glede na katere ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je lahko pomemben le, če obstoja vsaj eden od zakonskih razlogov za izredno odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR. Brez obstoja vsaj enega od zakonskih razlogov tudi ne morejo obstojati navedene okoliščine. Ker je sodišče ugotovilo, da v sporni izredni odpovedi navedeni razlog za odpoved iz 6. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni podan, razpravljanje o obstoju pogojev iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni moglo privesti do drugačne odločitve.

Tožena stranka je podala tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 6. alineji 111. člena ZDR, ki določa, da je podan razlog za izredno odpoved, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

V zvezi s tožnici očitanimi kršitvami je sodišče ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katero je vezano tudi revizijsko sodišče: - Tožnici je imenovani zdravnik dne 10.8.2005 izdal odločbo o zadržanosti z dela v času od 11.7.2005 do 19.9.2005 zaradi zdravljenja po poškodbi prsta in operaciji benigne tumorske tvorbe, v kateri ji je bil odstranjen del kostnega tkiva v poškodovanem prstu. V odločbi je bilo navedeno, da je tožnica dolžna upoštevati navodila osebnega zdravnika, stalno prebivališče pa sme zapuščati za obisk zdravnika. - Tožnica je bila v času od 29.8.2005 do 5.9.2005 na letovanju na morju, na otoku Visu. - Na pregledu dne 19.9.2005 je bilo ugotovljeno, da se je tožnici poškodba prsta z manjkajočim kostnim tkivom uspešno zarasla. - Osebni zdravnik je tožnici v spornem obdobju naročil razgibavanje poškodovanega prsta v slani vodi. Dejal ji je tudi, da bi ji morje koristilo, ker je za sanacijo stanja koristno razgibavanje celotne roke. - Osebni zdravnik vnaprej ni izrecno odločal o odobritvi potovanja na morje. Vztrajal pa je pri oceni, da je tožnici kopanje v morju za sanacijo poškodbe prsta koristilo in da njena odsotnost ni ovirala zdravljenja.

Dolžnosti zavarovanca oziroma delavca v času zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS. št. 79/94 do 44/05), ki v drugem odstavku 233. člena določajo pristojnost osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije za dajanje navodil v zvezi s tem. V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.

Glede na navedene dejanske ugotovitve in glede na navedene določbe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica z odhodom na morje ni kršila navodil svojega osebnega zdravnika, ki je bil tudi po odločbi imenovanega zdravnika pristojen za dajanje navodil v zvezi z njenim zdravljenjem. Ni šlo za odobritev zdravljenja v tujini, kot to zmotno navaja revizija. Bistvena so bila navodila, da mora tožnica poškodovani prst razgibavati v slani vodi, da bi ji razgibavanje prsta in celotne roke v morju gotovo koristilo in dejstvo, da letovanje na morju tudi sicer ni v ničemer oviralo tožničinega zdravljenja, s tem, da je bilo o njeni zadržanosti z dela zaradi zdravljenja poškodovanega prsta za daljše časovno obdobje že vnaprej ustrezno odločeno. Glede na to je tožena stranka tožnici neutemeljeno očitala neupoštevanje navodil pristojnega zdravnika in zapuščanje kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika, saj se lahko šteje, da je njen odhod na morje s priporočilom razgibavanja poškodovanega prsta in roke v morski vodi vsaj smiselno odobril. Sodišče je zato utemeljeno presodilo, da zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 6. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni bil podan.

Že v sklepu VIII Ips 294/2006 z dne 7.11.2006 se je Vrhovno sodišče širše opredelilo do razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 6. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Bistvo teh določb je, da „delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja svojo odsotnost z dela zaradi bolezni“. Držati se mora navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdrževati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja. Sprejelo je stališče, da je glede presoje tovrstnih ravnanj sprejemljiva tudi naknadna odobritev zdravnika oziroma njegova kasnejša strokovna presoja o tem, ali je delavec s svojim potovanjem kršil navodila zdravnika za zdravljenje. Glede na to, da je tožnici osebni zdravnik kopanje v morski vodi z vidika zdravljenja celo priporočil, s tega vidika ni videl ovir za letovanje na morju in sodišče ni ugotavljalo nobenih motenj zdravljenja in siceršnjih motenj v naprej odobrenega bolniškega staleža, tožnica tudi glede na gornje opredelitve očitane kršitve ni storila.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve. Glede na določbe prvega odstavka 155. člena ZPP zato sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.