Jedro

Ker škodljiv vpliv, ki naj bi prihajal z nepremičnin tožencev, ne prihaja neposredno, ampak prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega, tožnica niti na stvarnopravni niti ne na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.

Izrek

Pritožba tožnika se zavrže. Pritožba tožnice se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdita.

Tožeči stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem so toženci dolžni opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na parceli št. 323/1 k.o. x., in sicer morata prva dva toženca preprečiti odvajanje meteornih voda s parc. št. 323/100, 323/103 in 323/95 vse k.o. x., tretja toženka pa s parc. št. 323/108, 323/96 in 323/93 vse k.o. x. po kanalizacijskem vodu v glavno kanalizacijsko omrežje, na katerega se ta kanalizacijski vod priključi na parc. št. 319/12 k.o. x., na parcelo tožnikov št. 323/1 k.o. x., in sicer tako, da navedene meteorne vode ne bodo več povzročale preobremenitve kanalizacijskega omrežja in posledično povratnega udara vode in fekalij v kanalizacijski vod, ki teče od parc. št. 323/1 k.o. x. do parc. št. 1018/1 k.o. x., in se jim prepoveduje na tak ali podoben način posegati v lastninsko pravico tožnikov na parc. št. 323/1 k.o. x.. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, po katerem so toženci dolžni vsak pri svoji nepremičnini urediti odvodnjavanje meteornih voda na način, da ne predstavlja nevarnosti za tožnika, zlasti pa so dolžni odklopiti odvod meteornih voda na kanalizacijsko omrežje oziroma na kanalizacijski vod, in po katerem lahko tožnika v primeru neizpolnitve obveznosti tožencev to storita sama ali po tretji osebi.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izločitev zaradi njegove izpovedbe na naroku za glavno obravnavo 13. 5. 2010, v ostalem pa zavrnilo kot neutemeljeno.

3. Tožnika v pritožbi zoper sodbo, v kateri izpodbijata tudi sklep, uveljavljata vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnika trdita, - da bi priča M. K. vedel povedati o več dejstvih, povezanih s komunalno ureditvijo nepremičnin tožnikov, tožencev in nekaterih drugih bližnjih nepremičnin (ki jih opredelita), - da sta predlagala dopolnilno zaslišanje prič M. B. in K. C. in pribavo zapisnika o ogledu in preizkusu, s katerim je K., d.o.o. (v nadaljevanju K.) ugotavljalo, ali meteorne vode z nepremičnine tožnikov iztekajo v kanalizacijsko omrežje, sodišče pa je oba dokaza zavrnilo; predlog za zaslišanje K. C. je zavrnilo z utemeljitvijo, da je o istih dejstvih izpovedal že M. B., kar je pojmovno nemogoče, ker so ta dejstva nastala po njegovem zaslišanju, zavrnitev predloga za pribavo zapisnika pa ni obrazložena, - da je bil neupravičeno zavrnjen dokazni predlog za poizvedbe pri Agenciji Republiki Slovenije za okolje o količini padavin 8. 11. 2010, - da ni bila opravljena poizvedba pri Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor glede tega, ali je rešitev, ki jo je predlagal izvedenec primerna in skladna z okoljsko zakonodajo in ali je tak izliv odpadne vode v potok sploh dopusten, niti poizvedba pri K., kdaj so postavili iztok ob visokih vodah nasproti čistilne naprave, kdaj in zakaj so ga zamašili in ali menijo, da je bila ta rešitev skladna s predpisi in okoljsko zakonodajo, in da v sodbi ni obrazloženo, zakaj ti dokazi niso bili izvedeni, - da bi moralo sodišče opraviti poizvedbo o ukrepih inšpektorice H. K. pred imenovanjem izvedenca komunalne stroke, - da je bil neutemeljeno zavrnjen vpogled v listine, priložene vlogama z dne 9. 1. 2010 in 6. 12. 2010; večina jih je bila v spisu že prej, druge pa so bile predlagane v dokaz neresničnosti in nepravilnosti navedb in zaključkov izvedenca in zato je to postalo sporno šele kasneje (npr. projektni pogoji z dne 30. 11. 2005, izjava o skladnosti 8. 5. 2007 in slovensko tehnično soglasje STS-07/005), - da izvedenec kljub temu, da je bilo njegovo mnenje nepopolno in sta tožnika zahtevala njegovo zaslišanje, ni bil zaslišan, ter da je bil s tem kršen 253. člen ZPP in podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, - da je neutemeljen sklep, da ni bilo podlage za novega izvedenca in da je podano mnenje popolno: mnenje je nestrokovno; ne odgovarja na vsa vprašanja; izvedenec je sam navedel, da dejanskega stanja objektivno ni sposoben ugotoviti; ogled je opravil, ne da bi obvestil tožnika; ni pojasnil, kaj je počel na ogledu, niti na kakšen način; ni povedal, na kakšen način so sedaj, ko je parc. št. 323/106 nasuta z rdečo zemljino in ne zagotavlja večje infiltracije vode in zadrževanja padavin, zagotovljeni ti ukrepi; ni pojasnil ugotovitve, da je bil ob ogledu 8. 11. 2010 močan naliv; glede na to, da je izvedenec sam povedal, da dejanskega stanja ne more objektivno ugotoviti, ker nima merilne opreme in ustreznih kadrovskih potencialov, je ugotovitev, da so v jašku 6 padavinske vode tožnikov, neresnična; ker je vrh njune cisterne nižji od kanalizacijske cevi, je ugotovitev izvedenca, da iz nepremičnine tožnikov odtekajo meteorne vode, že pojmovno nelogična in nemogoča; odgovor št. 1 druge dopolnitve je netočen, ker je bila pozidava naselja izvedena pred zgraditvijo hiš tožencev in do njihovega prihoda ni bilo nobenih težav s kanalizacijo; izvedenec ni pojasnil, kje naj bi voda prehajala skozi beton v jašek; ni povedal, zakaj ni pogledal v jašek št. 3; ni povedal, na kakšen način je ugotovil, da imajo toženci priklopljeno le neznatno količino padavinskih voda iz varnostnih pretokov cistern, niti kakšna je ta količina; ni navedel, kako je ugotovil način speljave sanitarnih in padavinskih voda; zaskrbljujoče je, da izvedenec predlaga kot rešitev izliv fekalne vode v potok; nestrokovno je, da ni pogledal v uporabna dovoljenja; ker toženci spuščajo meteorno vodo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem v kanalizacijo, je logično, da jim uporabno dovoljenje ni moglo biti izdano; v nasprotju z življenjskim izkustvom je, da bolj kot je parcela pozidana, več vode steče z nje; že iz mnenja izvedenca, v katerem se sklicuje na rešitev na lokaciji B., izhaja, da izpeljava meteornih voda v ponikalnico funkcionira in da v primeru izvedbe v skladu z gradbenimi dovoljenji pri tožencih problemov ne bi bilo; zaključki izvedenci o razlogih za zatekanje vode v garažo tožnikov so nelogični; mnenje je nedosledno glede tega, kakšno funkcijo opravlja nepremičnina parc. št. 323/106 k.o. x., tožnika nista oporekala dejstvu, da toženci uporabljajo padavinsko vodo za zalivanje vrta, za splakovanje stranišč in pranje perila, vendar sta ob tem trdila, da ta sistem odpove, ko se pojavijo večdnevne padavine in se cisterne tožencev napolnijo do vrha ter jih toženci ne morejo porabljati v zadostnih količinah; tedaj se začne velika količina meteornih vod stekati v javno kanalizacijo, zaradi tega pa pride do povratnega udara v kanalizacijo tožnikov in do izliva fekalnih vod v njuno nepremičnino; izvedenec ni odgovoril na številna vprašanja, ki jih pritožba oblikuje v devetnajstih alinejah; izvedenčeva ugotovitev, da k izlitju vode na njuno nepremičnino prispevata tudi tožnika, je nepravilna; nelogična in neresnična je navedba izvedenca, da imata tožnika padavinske vode z utrjenih površin speljane tako, da v primeru pregleda s strani sanitarnega inšpektorja lahko trdita, da jih odvajata v javno kanalizacijo, v primeru ogleda s strani K. pa lahko trdita, da jih odvajata na spodnje ležeči travnik; mnenje je nepravilno in nestrokovno v delu, v katerem trdi, da iz soglasja K. izhaja, da bi morala tožnika postaviti povratno zaklopko; iz soglasja izhaja namreč le, da mora biti v primeru, ko je v omrežju javne kanalizacije na mestu priključitve tlak, onemogočena možnost vdora vode iz kanalizacijskega omrežja v priključeno stavbo, na kakšen način naj se to stori, pa v soglasju ni navedeno; izvedenec je v nasprotju s predhodnimi ugotovitvami ugotovil, da meteorne vode lahko pripomorejo k preobremenitvi kanalizacijskega omrežja, vendar pride do udara fekalij do tožnikov izključno zaradi nepravilno izpeljane kanalizacije tožnikov in nespoštovanja soglasja; razlogov za nenadno spremembo stališča ni pojasnil; tožnika trdita, da gre razlog iskati v njegovi čustveni preobčutljivosti, ker gre za čisto maščevanje njima, ki sta nasprotovala izvedenskemu mnenju; zaključek izvedenca je pavšalen; do nespoštovanja soglasja K. z njune strani ni nikoli prišlo; njuna kanalizacija je speljana strokovno in skladno s projektom; če ne bi bila, jima soglasje za priključitev ne bi smelo biti izdano; nepravilna speljava kanalizacije bi bila tudi sicer finančno in dejansko v sferi K., ker je takšno stanje zakrivilo ono in ne tožnika; odvodnjavanja nista nikoli imela napeljanega v greznico, ampak sta od prvega dne priključena na kanalizacijo; povratno zaklopko je bilo v skladu s služnostno pogodbo dolžno vgraditi in financirati K.; če bi imeli toženci meteorne vode speljane v skladu s predpisi, ne bi prihajalo do protipravnega vznemirjanja tožnikov in do škodnih dogodkov.

4. Pritožnika se ne strinjata z zavrnitvijo predloga za izločitev izvedenca. Trdita, da je izvedenec že med zaslišanjem kazal očitno odklonilen odnos do njiju, ko na posamezna vprašanja ni želel odgovarjati ali je nanje odgovoril nesmiselno, da je vprašanja tožnikov označeval za nekonsistentna, da je bil je žaljiv do pooblaščenke tožnikov, ko ji je rekel, da njena vprašanja izvirajo iz nepoznavanja hidrotehnike in da zastavlja vprašanja, na katera v naravi ni mogoče odgovoriti; da je celo komentiral tožbo in jo označil kot nekonsistentno, kar po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni, da je netrajna in netrpežna; da je brez podlage obtožil tožnika za dejanja, ki jih nista storili; da ju o ogledu ni obvestil, niti nanj povabil; da je presegel vse meje dobrega okusa, ko je zapisal, da je tožnik vložil obtožni zahtevek, da bi z zahtevanimi rešitvami povečal vrednost hiše. Izvedenec se je povsem neprofesionalno spustil na osebni nivo, pripombe tožnikov pa dojel kot poseg v njegovo osebno sfero in se zaradi tega odzval izrazito čustveno in neprimerno. Izvedenec se je zlagal, da so dotoki v jašku št. 3 spremenjeni. Pritožnika trdita, da se v razlogih za izločitev nista opredeljevala do vsebine izvedenskega mnenja v smislu, ali je zanju ugodno ali ne, ampak sta izpostavila številna ravnanja izvedenca, ki pričajo o njegovi pristranskosti in nestrokovnosti in čisti neprofesionalnosti.

5. Prvi toženec in druga toženka v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

6. Tožnikova pritožba je prepozna, tožničina pritožba pa ni utemeljena.

O (ne)pravočasnosti tožnikove pritožbe

7. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP je treba pritožbo zoper sodbo vložiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (prvi in drugi odstavek 137. člena ZPP).

8. Tožnikovemu pooblaščencu odvetniku B. G. je bila sodba vročena 28. 12. 2011, pooblaščencu odvetniški pisarni Č. pa je bila vročena 3. 1. 2012. Pritožbo, vloženo po odvetniku G. 17. 1. 2012, je kot prepozno zavrglo že sodišče prve stopnje. Prepozna pa je tudi pritožba, vložena po tožnikovem pooblaščencu odvetniški pisarni Č. 18. 1. 2012.(1) Četudi ima stranka v postopku več pooblaščencev, rok za vložitev pravnega sredstva teče od vročitve tistemu, ki mu je bilo najprej vročeno. Ker je bila pritožba vložena po izteku petnajstdnevnega roka, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).

O pritožbenih navedbah v zvezi z odločitvijo o zavrženju oziroma zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca

9. Pritožba ne nasprotuje odločitvi o zavrženju predloga, ampak le tistemu delu, v katerem je bil predlog zavrnjen. Ponavljanje razlogov, ki so bili podani prepozno, zato ne more privesti do drugačne odločitve. V ostalem delu pritožnica prav tako ponavlja razloge, s katerimi je utemeljevala predlog za izločitev. Ker je odgovor na posamezne očitke podan v izpodbijanem sklepu, pritožbeno sodišče pa se z njim strinja, ga ni treba ponavljati. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključkom izpodbijanega sklepa, da tožnica s svojimi navedbami ni uspela vzbuditi dvoma v izvedenčevo nepristranskost. Njeni pomisleki o pravilnosti (strokovnosti) izvedenskega mnenja so lahko predmet presoje v okviru odločanja o utemeljenosti zahtevka.

O pritožbenih navedbah v zvezi z odločitvijo o zahtevku

10. Zelo obsežna pritožba ne nasprotuje opredelitvi materialnopravnega vprašanja, ki je v sodbi oblikovano kot odločilno za presojo o utemeljenosti zahtevka. V pretežnem delu (na trinajstih od dvajsetih strani pritožbe) izraža nasprotovanje posameznim ugotovitvam izvedenca, ne da bi bilo razvidno, ali je bila ta ugotovitev sploh vključena v dejansko podlago sodbe, niti ali oziroma kako vpliva ali bi lahko vplivala na ugotovljeno odločilno dejstvo. Navedbe niso oblikovane kot obrazložitev pritožbenih očitkov sodbi, ampak kot polemiziranje z (večkrat dopolnjenim) izvedenskim mnenjem. Tudi navedbe v zvezi z (ne)izvedbo predlaganih dokazov na prvih dveh straneh pritožbe so v pretežni meri oblikovane kot ugotovitve stanja, ne da bi bila določno zatrjevana posledica ugotovljenega procesnega ravnanja sodišča, ki je lahko bodisi v bistveni kršitvi določb postopka bodisi v pomanjkljivo ali napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Redki so očitki, ki nudijo substancirano podlago za presojo o njihovi (relevantnosti in) utemeljenosti glede na stališča izpodbijane sodbe. Glede na to bo v nadaljevanju obrazložitve podano stališče o materialnopravni pravilnosti sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), (2) izrecno pa bo odgovorjeno le na tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilno dejansko podlago sodbe(3).

11. Tožba je primarni zahtevek za opustitev poseganja v lastninsko pravico glede parcele št. 323/1 k.o. x. s preprečitvijo odvajanja meteornih voda z nepremičnin tožencev po kanalizacijskem vodu v glavno kanalizacijsko omrežje utemeljevala z določbo prvega odstavka 75. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po kateri mora lastnik nepremičnine pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Podredni zahtevek za ureditev odvodnjavanja z nepremičnin tožencev na način, da ne predstavlja nevarnosti za tožnika, pa temelji na prvem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, če nastanka škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

12. Izpodbijana sodba je kot ključno za odločitev o zadevi opredelila vprašanje, ali zaradi (protipravnega) odvajanja meteornih voda z nepremičnin v lasti tožencev po kanalizacijskem vodu v glavno kanalizacijsko omrežje pride do preobremenitve kanalizacijskega omrežja in posledično povratnega udara vode in fekalij v kanalizacijski vod, ki teče od nepremičnine parc. št. 323/1, last tožnikov, kar povzroči iztekanje vode in fekalij iz kanalizacije na nepremičnino tožnikov. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je zaključilo, da ob dejstvu, da je na sporni kanalizacijski sistem priključenih več uporabnikov, ni mogoče reči, da dva priključka tožencev (v nizu kanalizacijskega sistema) predstavljata izključen ali vsaj odločilen vzrok za izlitje vode v kanalizacijo tožnikov. Ker je bilo odločilno, ali je vzrok za izlitje vode v sferi tožencev, na vprašanje, zakaj prihaja do izlitja vode, ni odgovorilo.

13. Pomembne dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe so naslednje: - da toženci niso uredili odvodnjavanja meteornih voda v ponikovalnico, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, - da ureditev odvodnjavanja v skladu z gradbenim dovoljenjem ni mogoča, ker se nepremičnine tožencev nahajajo na ilovnatem terenu, - da so odvajanje meteornih vod uredili tako, da jih zbirajo v cisterni (prva dva toženca kapacitete 5000 l, tretja toženka pa kapacitete 8000 l) in jih uporabljajo za pralni stroj, WC, umivanje, zalivanje vrtov in podobno, iz varnostnih pretokov cistern pa lahko pride do odvodnjavanja presežka meteornih vod v interno kanalizacijo odpadnih vod, - da navedena interna kanalizacija teče z nepremičnin tožencev in tretje osebe (parc. št. 323/108, 323/100 in 323/88) prek nepremičnine parc. št. 323/90 do skupnega jaška na parc. št. 323/106, da se tu priključi kanalizacijski vod s parc. št. 323/74 in vodi do priključnega jaška na parc. št. 319/12 (v nadaljevanju imenovan jašek št. 4) in da je K. izdalo soglasje za priklop te kanalizacije na javno omrežje, - da ima zaradi tega, ker je v jašek št. 4 priključenih pet gradbenih objektov, od katerih imajo toženci priključeno tudi neznatno količino meteornih vod iz varnostnih pretokov cistern, in ker se v kanalizacijo steka tudi meteorna voda iz utrjenih površin, cestnih površin, največja površina pa je parc. št. 323/106, eventuelen presežek meteornih vod tožencev pri celotni količini padavin tako majhen vpliv, da ne predstavlja bistvenega deleža, - da se poleg tega v kanalizacijo steka tudi infiltrirana in tuja voda, ki je potencialno nevarnejša od strešne vode z nepremičnin tožencev, - da lahko vsi navedeni vplivi hkrati povzročijo preobremenitev omrežja in posledično zatrjevano iztekanje vode in fekalij na nepremičnino tožnikov, ni pa mogoče zanesljivo odgovoriti, da lahko ravno meteorne vode iz nepremičnin tožencev samostojno in izključno povzročijo navedeno, - da je škodljivo posledico mogoče preprečiti z vgradnjo protipovratne lopute, ki je v domeni tožnikov, - da sta tožnika priključila svojo nepremičnino na javno kanalizacijsko omrežje v juniju 2007, tj. pred izdajo potrebnega soglasja za priključitev, - da je K. izdala soglasje za priključitev 11. 5. 2009 (tožba je bila vložena 27. 6. 2008), - da je v soglasju kot pogoj za priključitev navedeno, da mora biti kanalizacijski priključek izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi, v primeru, ko je v omrežju javne kanalizacije na mestu priključitve tlak, pa mora biti onemogočena možnost vdora vode iz kanalizacijskega omrežja v priključeno stavbo, - da je uradni pregled priključka, ki se opravi po izdaji soglasja, pokazal, da zaradi prostega izliva iz cevi obstaja možnost povratnega udara vode in da se to lahko prepreči z namestitvijo lopute ali zapore, ki je v domeni lastnika.

14. Za pravilnost odločitve so ključne ugotovitve, (1) da meteorna voda z nepremičnin tožencev ne odteka neposredno na tožničino nepremičnino, ampak se (po tožbenih trditvah) steka v kanalizacijski vod javnega omrežja, na katerega je prek drugega kanalizacijskega voda priključena tudi nepremičnina tožnikov, (2) da je bilo soglasje upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja za priključitev tožnične nepremičnine na to omrežje dano pod pogojem, da je kanalizacijski priključek izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi, ter da je v primeru tlaka v omrežju javne kanalizacije na mestu priključitve onemogočena možnost vdora vode iz kanalizacijskega omrežja v priključeno stavbo, in (3) da izpolnitev navedenih pogojev ni dolžnost tožencev (ampak tožnikov).

15. Škodljiv vpliv, ki naj bi po tožbenih trditvah prihajal z nepremičnin tožencev in povzročal škodo nepremičnini tožnice in sami tožnici, ne prihaja neposredno, ampak prek kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega. Na kanalizacijski vod, iz katerega naj bi voda in fekalije iztekale na nepremičnino tožnikov, je poleg tožencev priključenih še več drugih nepremičnin. Ta kanalizacijski vod je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Njegov upravljavec oziroma lastnik je tisti, ki določa pogoje za priključitev na kanalizacijsko omrežje (oziroma skrbi za uresničevanje predpisanih pogojev) in ki je posledično dolžan izvrševati tudi nadzor glede upoštevanja teh pogojev.(4) On ima torej oblast nad (zatrjevanim) virom nevarnosti in je pristojen tako za ustrezno ureditev odvodnjavanja kot za urejanje razmerij do posameznih uporabnikov. Tudi s stvarnopravnega vidika je on tisti, ki ima oblast nad stvarjo, ki je izvor zatrjevanih imisij. V na opisan način pravno urejenem položaju tožnica niti na stvarnopravni niti na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.(5)

16. Da je upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja tisti, ki določa pogoje za priključitev posameznih uporabnikov na to omrežje, kažejo tudi okoliščine obravnavane zadeve. Soglasje za priključitev nepremičnine tožnikov je bilo vezano na izpolnjevanje določenih pogojev, upravljavec pa je vršil tudi nadzor nad tem, ali so bili pogoji izpolnjeni.

17. Poleg navedenega je odločitev o zavrnitvi zahtevkov pravilna tudi zato, ker tožnica ni izpolnila pogojev za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, v izpodbijani sodbi pa ni ugotovljeno (niti v zvezi z izostankom takih ugotovitev ne uveljavljata kateregakoli od pritožbenih razlogov), da bi tudi v primeru izpolnjevanja teh pogojev obstajala nevarnost iztekanja vode in fekalij iz kanalizacijskega omrežja na njeno nepremičnino. Glede na to, da je bilo med pogoji za priključitev tožničine nepremičnine na omrežje določeno, da mora biti priključek izveden tako, da ne bo nastajala škoda na priključeni stavbi in da bo onemogočena možnost vdora vode iz kanalizacijskega omrežja v priključeno stavbo, pa taka nevarnost slejkoprej ne obstaja.

18. Ker v pritožbi izpostavljeni dokazi, ki niso bili izvedeni, niso bili predlagani v zvezi z odločilnimi dejstvi, pritožbeni očitki v tej smeri ne zahtevajo posebnega odgovora. Posebnega odgovora ne zahtevajo niti pritožbene navedbe o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja. Očitane pomanjkljivosti se ne nanašajo na zgoraj opredeljene ugotovitve o ključnih dejstvih, pomembnih za odločitev v zadevi.

19. Po ugotovitvi, da niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklep in sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi in o zavrženju pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V spisu je uradni zaznamek, iz katerega izhaja, da je potem, ko je bil tožniku postavljen odvetnik B. G., odvetniška pisarna Č. zastopala le še tožnico. Ker je bila pritožba vložena v imenu obeh, v spisu pa ni podatka o preklicu ali odpovedi pooblastila, je pritožbeno sodišče štelo, da je pooblastilno razmerje med tožnikom in odvetniško pisarno Č. ob vložitvi pritožbe še obstajalo.

(2) Bistvene kršitve določb postopka, na katere je prav tako dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podane.

(3) Ker je tak le njihov manjši del, niti v povzetku pritožbe niso navedene vse, ampak tudi tam le v skrajšani obliki in brez ponavljanja.

(4) Prim. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Litija, Uradni list RS, št. 38/2007).

(5) Tožba je bila vložena celo zoper samo nekatere od njih, ne da bi bilo razvidno, katere so tiste okoliščine, ki njihov položaj razlikujejo od ostalih.