Jedro

Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo, po katerem se ji prepove postavitev gradbenih ograj ali drugih ovir za nemoteno uporabo ali dostop do parcel 0000 14/4 in 0000 15, vsakršna gradnja, opravljanje zemeljskih del ter spreminjanje konfiguracije in namembnosti rabe teh parcel, in se ji za primer kršitve izreče denarna kazen 100.000 EUR.

2.Prva nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi.

Urejevalno začasno odredbo je dopustno izdati le v nujnih in izjemnih primerih. Ker ograje ni postavila, niti še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, začasna odredba prekomerno in nepotrebno posega v njeno lastninsko pravico. Udeleženec ne posega v zemljišče, ampak zgolj izvršuje svoje pravice iz naslova lastninske pravice v okviru pravno dopustnih postopkov. Regulacijske začasne odredbe niso namenjene temu, da "na zalogo" varujejo pravna pričakovanja strank, ampak da v izjemnih primerih preprečijo nastanek težko nadomestljive škode, ki mora že dejansko groziti ali nastajati. Ni govora o zgolj potencialni škodi, ki bi lahko nastala, če bi pridobil gradbeno dovoljenje in začel z gradnjo.

Golo sklicevanje na utrjeno stališče sodne prakse, da namera gradnje izkazuje nastanek težko nadomestljive škode, ni dovolj. Sodišče bi moralo oceniti okoliščine konkretnega primera. Ker predlagatelj ni konkretiziral grozeče škode, predlogu ni mogoče ugoditi.

Po predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča so nekatere parcele v celoti, druge pa le delno opredeljene kot pripadajoče zemljišče, sodišče pa je nekritično sledilo predlogu za izdajo začasne odredbe, v katerem so zajete celotne parcele. S prepovedjo gradnje na delih nepremičnin, ki niso pripadajoče zemljišče, ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve, ki jo predlagatelj uveljavlja v postopku.

V sklepu ni razlogov za tako restriktivno prepoved in izvotlitev pritožničine lastninske pravice. S tem, ko ni napolnilo izraza "vsakršna gradnja", je sodišče dopustilo njegovo arbitrarno zapolnitev. Ker zaradi neobrazloženosti sklepa ni mogoče preveriti niti tega, ali so vse prepovedi dejansko potrebne za varstvo predlagateljeve domnevne terjatve, ji je odvzeta pravica do uveljavljanja pravnega sredstva.

Odločitev o verjetni izkazanosti, da sta parceli 0000 14/4 in 0000 15 v celoti pripadajoče zemljišče, je protispisna, sodišče pa je s takim stališčem prekoračilo predlog in kršilo pravico do izjave. Predlagateljica je trdila, da je del parcele 0000 15 njeno pripadajoče zemljišče, ostali del pa naj bi pripadal stavbi A. 4.

Glede na navedbe gre le za majhen del 1500 m2 velike parcele, drugi del pa naj bi celo pripadal sosednji stavbi na A. 4.

Kljub izrecni zahtevi pritožnice sodišče ni izvedlo ogleda, na katerem bi se sodišče prepričalo, da na parceli 0000 15 ni dreves in igral, ampak gre za grdo, s travo zaraščeno zemljišče. Pritožnica se sprašuje, ali glede na začasno odredbo lahko pokosi travo in si vsaj naredi vrt.

Sodišče se je zmotno oprlo zgolj na predlagateljičine navedbe. Ni res, da je parcela 14/4 nujno potrebna dovozna in dostopna pot do stavbe in ob njej postavljenih garažnih objektov ter nujno potrebna za parkiranje, parcela 15 pa zelenica z drevesi in igrali. Ni ne dreves ne igral ne zelenice, temveč visoka trava. Sodišče se je zaneslo na stare fotografije in stare ortofoto posnetke. Zmotno ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zapisnik o ogledu v zadevi IV P 1368/2024, ki ga je prejela po izdaji izpodbijanega sklepa in je zato predložitev pravočasna.

Kogentno pravilo o povezanosti stavbe in pripadajočega zemljišča je veljalo do 25. 7. 1997. Samo štiri stanovanja v stavbi so bila kupljena pred letom 1997. V kasnejših postopkih etažiranja so kot skupni del vedno navedli le parcelo 14/2. Po dinamičnem principu se je lahko PZ spreminjalo. Po letu 1997 je bilo izvedenih več parcelacij, ki jim predlagateljica ni nasprotovala.

Očitek o nekonkretnosti pritožničinih navedb ni utemeljen. H konkretizaciji navedb bi sodišče moralo pozvati predlagateljico. Če ne zna ali noče pojasniti, kateri del parcele 15 je potreben za funkcioniranje stavbe, je napačno stališče o nastajanju težko nadomestljive škode, glede parcele 0000 14/4 pa vzpostavitev prejšnjega stanja ne bo potrebna, ker je in bo ostala dostopna pot. Nekateri etažni lastniki imajo vknjiženo tudi služnost.

Zmotno je stališče, da začasna odredba ne posega v upravni postopek. Če bi vsaka gradnja predstavljala težko nadomestljivo škodo, gradenj ne bi bilo več. Manever začasne odredbe je predlagateljica potrebovala, da je pritisnila na upravno enoto. Ta se je postavila na stališče, da ji je sodišče prepovedalo izdajo gradbenega dovoljenja.

Ni obrazloženo, v čem je ogrožena možnost uporabe zemljišč za funkcionalne potrebe stavbe. Pritožnica nima gradbenega dovljenja, tako da ne sme, ne more in ne namerava pričeti z gradnjo. Parcela 0000 14/4 ni ogrožena, ker je in ostaja dostopna pot. Parcele 0000 15 predlagateljica ne uporablja. Za te svoje trditve je predložila skico sedanje in bodoče uporabe poti, ki se v trasi ne spreminja, in predlagala ogled.

Iz zapisa, "da nasprotni udeleženki prepoveduje začetek gradnje", izhaja, da sodišče z začasno odredbo posega v pristojnost upravnega organa, kar krši načelo prirejenosti postopkov. Izdana začasna odredba pomeni, da je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je materialnopravno zmotno. Začasna odredba je povzročila, da ne sme na svojem zemljišču delati prav ničesar, niti kositi (zaraščenost, neprehodnost, zanemarjenost), in da upravni postopek stoji, kar izkazuje hujše neugodne posledice, kot bi nastale predlagateljici. Zaradi neizdaje odločbe v upravnem postopku ji nastaja gospodarska škoda.

O primernosti izrečne kazni je sodišče podalo zgolj floskulo, ki onemogoča, da bi se pritožnica o njej izrekla. Kakršenkoli pritožničin napor v smeri izpodbijanja ne bi obrodil sadov.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Posnetka stanja iz let 2022 in 2023 potrjujeta njene navedbe o funkcionalni povezanosti spornih parcel s stavbo. Glede parcele 0000 15 je navedla, da jo je vzdrževala v celoti, ker njen del gravitira k sosednji stavbi na A. 2, dopušča pa, da bo njen del pripadel tej stavbi ali pa bo ugotovljeno, da gre za skupno pripadajoče zemljišče. Iz predloženih izsekov iz projektne dokumentacije izhaja, da bi se v primeru izgradnje načrtovanega poslovno-stanovanjskega objekta bistveno spremenil način in režim rabe spornih parcel. Pritožnica si v upravnem postopku nadvse prizadeva za čimprejšnjo izdajo gradbenega dovoljenja. Pretežni del zemljišč je že ogradila s kovinsko gradbeno ograjo, ki pa jo je po izdaji začasne odredbe v sporu zaradi motenja posesti morala odstraniti.

4.Prva udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Začasna odredba se ni mogla nanašati na del parcele, saj bi sicer sodišče prejudiciralo končni izid postopka. Sicer pa se objekt, predviden v obstoječem projektu, nahaja na celotni nepremičnini in omejitev začasne odredbe na njen del ne bi omogočila gradnje. Ker za odločitev ni bistveno sedanje stanje, etažni lastniki pa zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi nasprotne udeleženke sedaj ne uporabljajo parcele 0000 15, ogled ni bil potreben. Pravilni so zaključki o verjetni izkazanosti, da sporni parceli pripadata k stavbama na A. 2 in 4 in da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve, da bi bilo zemljišče med postopkom pozidano. Pritožničina ravnanja v pravdi zaradi motenja posesti nasprotujejo njenim navedbam, da ne namerava graditi. Prilaga listine iz te pravde, ki jih je pridobila po izdaji izpodbijanega sklepa.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Med postopkom za ugotovitev pripadajočega zemljišča so predlagatelji dali predlog za začasno odredbo s prepovedjo postavitve gradbenih ograj in drugih ovir za nemoteno uporabo in dostop do parcel 0000 14/4 in 0000 15 ter gradnjo, opravljanje zemeljskih del, spreminjanje konfiguracije in namembnosti rabe teh parcel. Sodišče mu je ugodilo in za primer kršitve določilo denarno kazen 100.000 EUR. Z izpodbijanim sklepom je ugovor prve nasprotne udeleženke zavrnilo.

7.V skladu z 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odst.), in če verjetno izkaže nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. alineja 2. odst.) ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odst.) ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja 2. odst.).

8.Sodišče je o verjetni izkazanosti terjatve sklepalo na podlagi ugotovitev, - da je parcela 0000 14/4 v naravi (nujno potrebna) dovozna in dostopna pot do stavbe in ob njej postavljenih garažnih objektov in nujno potrebna za parkiranje vozil etažnih lastnikov, - da je parcela 0000 15 zelenica z drevesi in igrali, namenjena za igro, sprostitev, druženje in počitek, da so drevesa na njej v funkciji emisijske zamejitve od ceste in da jo od nakupa vzdržujejo etažni lastniki, - da je bila funkcionalna povezanost obeh parcel s stavbo predvidena tudi v prostorskih aktih, - da velikost sama po sebi še ne pomeni, da ne gre za pripadajoče zemljišče, - da je prva nasprotna udeleženka zemljiškoknjižna lastnica, a se je pravica uporabe prenašala skupaj s stavbo. Zaključek o verjetni izkazanosti težko nadomestljive škode temelji na verjetno izkazanih ugotovitvah, - da želi prva nasprotna udeleženka na spornih parcelah izvesti novogradnjo stanovanjsko-poslovne stavbe z garažo, - da bi se gradnja vršila tudi na delu, ki predstavlja dostop do stavbe in parkirna mesta, - da bi se z izvedbo gradnje kakovost bivanja etažnih lastnikov nedvomno poslabšala, saj spornih parcel ne bi več mogli uporabljati za potrebe stavbe, - da bi bila sprememba nepovratna. Sodišče je še ugotovilo, da bi predlagateljici v primeru neizdaje začasne odredbe verjetno nastale hujše posledice od teh, ki bi jih izdana začasna odredba povzročila nasprotni udeleženki.

9.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka. V izpodbijanem sklepu so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve in torej tudi pritožbeno polemiko o njihovi pravilnosti. Izrek je dovolj določen, da omogoča prepoznavo ravnanj, ki se pritožnici prepovedujejo. Nenazadnje je pojem gradnje zakonski pojem in v matičnem zakonu tudi opredeljen (6. točka 3. čl. Gradbenega zakona). Argumentiranje ad absurdum (dopustnost košenja trave in ureditve vrta) je neprepričljivo. Sodišče je navedlo razumne in zadostne razloge, zaradi katerih izvedba dokaza z ogledom za odločitev o začasni odredbi ni potrebna. Iz teh ugotovitev izhaja, da je stanje na spornih parcelah drugačno, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke. Dejstvo, da na njem sedaj ni igral in dreves, ni odločilno. Zapisnik, predložen v pritožbenem postopku, ne izkazuje potrebe po izvedbi ogleda.

10.Neutemeljeni so očitki o zmotni presoji verjetne izkazanosti terjatve. Ni odločilno, ali sta sporni parceli nujni za funkcioniranje stavb predlagateljice. Pomembno je, ali je verjetno izkazan obstoj okoliščin, ki so po 43. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) pomembne za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. To je sodišče prve stopnje presojalo. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti te presoje. Odločilno ni današnje stanje, ampak stanje ob preoblikovanju družbene lastnine v lastninsko pravico. Zaradi neločjive povezanosti pripadajočega zemljišča in stavbe v pravnem prometu ni pomembno, koliko sedanjih etažnih lastnikov je lastninsko pravico pridobilo pred letom 1997. Parcelacija sama za sebe ne privede do spremembe lastninskega stanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetno izkazan obstoj terjatve. Celovita dokazna ocena bo opravljena po pridobitvi vseh pomembnih dokazov. Morebitno dejstvo, da so etažni lastniki v postopkih etažiranja kot skupni del navedli le parcelo 14/2 (stavbišče), je preveč oddaljen indic, da bi zmanjševal težo ugotovitev v zvezi z vsebino prostorskih aktov, namembnostjo parcel in njihovo preteklo redno rabo.

11.Neutemeljen je očitek, da izdana začasna odredba obsega večjo površino zemljišč, kot naj bi po predlogu pripadal k stavbi predlagateljice. Iz predlagateljičinih navedb ne izhaja, da le manjši del parcele 0000 15 predstavlja pripadajoče zemljišče. Prav tako ni izkazano, da izdana začasna odredba presega njen namen. Namen začasne odredbe je v ohranitvi obstoječega stanja, ki bo omogočalo izvrševanje lastninskih upravičenj na sporni parceli, če bo tako ugotovljeno v tem postopku. Lastninska pripadnost parcele 0000 15 je sporna, gradnja, ki jo načrtuje pritožnica, pa se razteza čez celotno parcelo. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do izjave. Izdana začasna odredba je skladna s predlogom za njeno izdajo. Pritožnica se je zato o njem imela možnost izreči.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi skuša nasprotna udeleženka izpodbiti pravilnost in prepričljivost razlogov o potrebnosti izdane začasne odredbe. Kot je ugotovljeno že v izpodbijanem sklepu (ugotovitve pa imajo potrebno podlago v predlagateljičinih trditvah), nevarnost gradnje ni abstraktna. Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Pritožničino navedbo, da parcela 0000 14/4 ostaja dostopna pot, je sodišče prve stopnje kot neizkazano zavrnilo. S ponovitvijo navedbe v pritožbenem postopku ne more uspeti. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da z izdajo začasne odredbe sodišče ni preseglo svoje pristojnosti in da začasna odredba neposredno ne vpliva na tek postopka za pridobitev upravnega dovoljenja. Odločanje o lastninski pripadnosti spornih parcel sodi v pristojnost sodišča, ki odloča v civilnih zadevah. Na postopek o izdaji gradbenega dovoljenja začasna odredba ne vpliva nič bolj neposredno kot postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Oboje izkazuje, da je med udeleženci spor o tem, kdo je resnični lastnik obravnavanih parcel.

13.Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prezrlo, da je začasno odredbo, s katero se začasno ureja sporno razmerje, dopustno izdati le v nujnih in izjemnih primerih. Sodišče je skrbno pretehtalo posledice izdane začasne odredbe za pritožnico in posledice neizdane začasne odredbe za predlagateljico (in drugo udeleženko). Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.

14.Pri določitvi višine denarne kazni v sklepu o izdaji začasne odredbe je sodišče pravilno izhajalo iz njenega namena, to je odvrnitev nasprotne udeleženke od kršitve začasne odredbe, in v ozir vzelo škodo, ki bi predlagateljici nastala v primeru kršitve. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da odločitev ni bila obrazložena in polemika z njo ni bila mogoča.

15.Po presoji, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

-------------------------------

1Pritožbi, vloženi po dveh pooblaščencih, pritožbeno sodišče obravnava kot enotno pritožbo.

2Mišljena je verjetno stavba na A. 2.

3Po tej določbi sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4 Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 3, 3/1, 3/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.