Jedro

Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je uredilo mejo med parcelama 118/18 in 118/40 ter 118/41, ki se na severozahodu v tromeji dotika parcele 118/29 in na jugozahodu v tromeji parcele 1174, vse k. o. ..., tako da poteka od točke X prek točke Y do točke Z, kjer se usmeri proti točki W; skica je sestavni del sklepa. Ugotovilo je še, da se površina parcel s tem ne popravlja, da površina mejnega prostora znaša približno 8 m2 in je vredna približno 560 EUR. Sklenilo je še, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne pa vsak do ene polovice.

2. Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka, ki kot bistveno navaja, da izpodbijani sklep nima dokazne ocene in ne vsebuje stališč do pravno pomembnih navedb obeh udeležencev. Pojem mirne posesti izključuje stanje, ko je obema lastnikoma znano, da eden uporablja tuje zemljišče in si prizadeva situacijo z drugim urediti z odkupom zemljišča. Prav to velja tudi v obravnavanem primeru. Predlagatelj je že v predlogu navedel, da je bil s strani nasprotne udeleženke pozvan k odstranitvi sadnega drevja, torej ne gre za zadnje posestno stanje mirne posesti. Na to se predlagatelj sploh ni skliceval, kar pomeni, da urejena meja ustreza katastrski meji, ki jo zagovarja sama. Sodišče je tudi spregledalo, da je predlagatelj pred postopkom prosil za odkup spornega zemljišča. Ves čas postopka je opozarjala, da predlagatelj ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj ni specificiral, na kakšni podlagi zahteva ureditev meje niti ni podal nobenih navedb, zato je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago. V nadaljevanju povzema 77. člen SPZ in opozarja, da sodišče kriterijev ne more poljubno izbirati: prvi je močnejša pravica, šele subsidiaren pa zadnja mirna posest. V zvezi s slednjim pa predlagatelj ni podal zadostnih navedb. SPZ sicer vzpostavlja domnevo močnejše pravice, kar razporeja trditveno dokazno breme, in dejstvo, da v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, ne predstavlja ovire, da bi sodišče odločilo po tem kriteriju. Sama se je sklicevala na katastrsko mejo, ki sicer nima kvalitete dokončne oziroma urejene meje, vendarle gre za dokaz v smeri njenih trditev, potrdil pa jih je tudi izvedenec. Šele na terenskem ogledu je predlagatelj podal navedbe o domnevno nemoteni uporabi spornega mejnega prostora, čeprav v nasprotju z lastnimi predhodnimi navedbami. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj je na pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek za ureditev meje spada med nepravdne postopke, toda med udeleženci praviloma obstaja tudi spor, ki je v bistvu lastninske narave,1 a to še ne pomeni, da gre za lastninski spor. V tej zadevi namreč ni sporno lastništvo parcele samo po sebi, pač pa vmesni/mejni prostor2 med parcelama predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki izvira iz različnega zatrjevanja meje. To je razvidno iz izvedenskega mnenja in skice, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

6. Kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku, nudi 77. člen SPZ. Temeljni med njimi je kriterij močnejše pravice. Drugi odstavek 77. člena SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade navedena domneva močnejše pravice, a to še ne pomeni, da določitev meje po tem kriteriju ni več mogoča. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice.3 Poleg tega je odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, lahko odvisen tudi od vrednosti spornega predmeta. Po tretjem odstavku 77. člena SPZ lahko namreč sodišče v primeru, da vrednost spornega predmeta presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, uredi mejo na podlagi navedenega kriterija le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.4 Torej, šele če meje na podlagi močnejše pravice ni mogoče urediti (ali če ni podano soglasje udeležencev), prideta v poštev podredna kriterija: sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti, če pa se te ne more ugotoviti, sodišče sporni prostor razdeli po pravični oceni (četrti in peti odstavek 77. člena SPZ).5 Do tu ima pritožnica prav, v preostalem pa ne.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost spornega mejnega prostora znaša manj kot 4.000 EUR (točneje: 560 EUR), torej soglasja udeležencev za urejanje meje po kriteriju močnejše pravice ne potrebuje. Toda obenem iz podatkov v spisu izhaja (in kar med udeležencema niti sporno, saj spor izvira iz geodetskega postopka), da meja v katastrskem postopku ni dokončno urejena. Pritožnica niti ne trdi, da to ni res,6 zato kriterija močnejše pravice z uporabo domneve iz drugega odstavka 77. člena SPZ ni mogoče določiti.

8. Ta postopek ni pravdni, temveč nepravdni. Predlagatelj je opisal sporno razmerje in podal zadostne trditve (21. člen ZNP). Očitek, da je nekatere navedbe podal šele na ustni obravnavi na kraju samem, niso pravno odločilne, saj je bil narok v zadevi en sam, torej so vse trditve tudi po kriterijih, ki veljajo za pravdni postopek, pravočasne (prvi odstavek 286. člena ZPP).

9. Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.7

10. Naslednji v vrsti kriterijev, po katerem lahko sodišče uredi mejo, je zadnja mirna posest. Ta je tista, ki sta jo določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala in ki je glede na naravo mejnih zemljišč, njun pomen za udeleženca ter druge okoliščine primera nepretrgoma trajala dalj časa pred trenutkom, ko je meja postala sporna8. Pritožnica zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj se trditve in dokazi, ki jih izpostavlja v pritožbi (poziv k odstranitvi sadnih dreves, dogovor o odkupu spornega prostora - priloge A 14, A 18 in A 19), časovno nanašajo na obdobje po tem, ko je spor že nastal. Za obdobje pred njim pa višje sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, ki ga pavšalne pritožbene navedbe ne omajejo, in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Pritožnik zmotno razume dejanski zaključek (glej zlasti prvi in drugi odstavek na zadnji strani obrazložitve izpodbijanega sklepa), saj je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je zadnja mirna posest med udeležencema obstajala več kot 20 let in vse do leta 2018. 11. Če bi pritožbeno sodišče sledilo pritožniku, da predlagatelj mirne posesti ni dokazal, bi to vodilo v uporabo zadnjega kriterija za urejanje meje – pravično oceno – in po oceni pritožbenega sodišča bi bila odločitev sodišča enaka izpodbijani tudi ob uporabi tega kriterija.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

1 Primerjaj sklep VSL II Cp 2761/2012 z dne 8. 5. 2013 2 Primerjaj sklep VSL II Cp 3318/2016 z dne 9. 2. 2017. 3 V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice. Primerjaj sklep VSM I Cp 348/2013 z dne 27. 6. 2013. 4 Udeleženci postopka imajo v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje možnost uveljavljati močnejšo pravico v pravdi, če je vrednost spornega mejnega prostora večja od dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti oziroma ni bilo podano soglasje udeležencev o ureditvi meje po močnejši pravici, in je torej sodišče v nepravdnem postopku uredilo mejo na podlagi četrtega ali petega odstavka 77. člena SPZ (78. člen SPZ). 5 Povzeto po sklepu VSL II Cp 1987/2017 z dne 17. 1. 2018. 6 Pritožnica izrecno navede, da katastrska meja nima kvalitete urejene oziroma dokončne meje. 7 Glej točko 7.2.2. v Rijavec, V., v Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 439. 8 Rijavec, V., v Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 439.