Jedro

Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.

Izrek

Pritožba družbe D. z dne 18. 04. 2010 se zavrže. Pritožba A. Z. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na njeno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2009/13528 z dne 17. 06. 2009. Pritožbi družbe D. z dne 23. 04. 2010 se ugodi in se sklep registrskega sodišča, ki se nanaša na pritožbo te družbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2009/13528 z dne 17. 06. 2009 razveljavi in zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbe Jž. Z., A. Z. in družbe D. zoper sklep istega sodišča opr. št. Srg 2009/13528 z dne 17. 06. 2009. Zoper navedeni sklep so se pritožili družba D. in A. Z. kot družbenica in zastopnica družbe D., uveljavljali pa pritožbene razloge bistvenih postopkovnih kršitev, zmotne uporabe materialnega prava in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka vpisa, podrejeno pa razveljavitev sklepa in zavrženje oziroma zavrnitev predloga za vpis.

O pritožbi družbe D. z dne 18. 04. 2010. Po 335. členu v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg mora pritožba obsegati: 1. navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga in 2. izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Po 3. odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg pa je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP. Gospodarsko družbo kot stranko postopka zastopa njen zakoniti zastopnik (32. člen ZGD-1 v zvezi s 1. odstavkom 78. člena ZPP). Da bi bila torej pritožba popolna, mora iz nje izhajati, kdo jo je v imenu družbe kot njen zakoniti zastopnik podpisal. Iz navedene pritožbe pa to ne izhaja. Ker se po 366. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče navedeno pritožbo kot nepopolno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg), ne da bi jo meritorno obravnavalo.

O pritožbi A. Z. kot družbenice družbe D. Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa, ko prvostopenjsko sodišče obrazlaga pomanjkanje pravnega interesa A. Z. za vložitev pritožbe zoper sklep o vpisu lastnega poslovnega deleža družbe, ni jasno, kaj je sodišče želelo povedati z ugotovitvijo, da z zavrnitvijo vpisa pritožniki ne bodo dosegli razveljavitve sklepa o vpisu lastnega deleža družbe. Že, ko je sodišče obravnavalo pravni interes Jž. Z. kot družbenika družbe D. v istem izpodbijanem sklepu, je navedlo, da z zavrnitvijo vpisa lastnega poslovnega deleža družbe ne bo dosegel neveljavnosti sklepa skupščine o oblikovanju lastnega deleža. Sklep skupščine pa je eden od pogojev (primerjaj ZGD s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, druga knjiga, stran 417) za veljavno sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža družbi. Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža (1. odstavek 417. člena ZGD). Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes (1. in 3. odstavek 36. člena ZSReg). Pritožnica kot družbenica zato ne more uspeti z utemeljitvijo, da izpodbijani vpis v sodni register spreminja strukturo glasovalnih pravic družbenikov na skupščini družbe. Kot rečeno, izvedeni vpis nima konstitutivnih učinkov, ko bi se šele z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe vzpostavilo razmerje med dotedanjimi in novim družbenikom. Tako se pokaže kot pravilna ugotovitev registrskega sodišča, da A. Z. kot družbenica nima pravnega interesa za izpodbijanje vpisa lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register. Njeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena ZSReg).

O pritožbi družbe D. z dne 23. 04. 2010. Pritožba je utemeljena.

Navedeno pritožbo je kot zakonita zastopnica te družbe vložila A. Z. Svojo pritožbo je pravočasno (v pritožbenem roku) dne 28. 04. 2010 dopolnila s predložitvijo izvlečka sklepov 28. skupščine družbe z dne 29. 03. 2008, s katerim izkazuje svoj status zakonite zastopnice družbe.

V zvezi z njeno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep registrske referentke (kot zakonite zastopnice družbe D.), je registrsko sodišče A. Z. to legitimacijo odreklo, sklicujoč se pri tem na izdano začasno odredbo v zvezi z njenim imenovanjem in vloženo izpodbojno tožbo, ne da bi navedlo vsebino začasne odredbe, na kar v pritožbi pritožnica utemeljeno opozarja, zaradi česar izpodbijanega sklepa tudi po presoji pritožbenega sodišča v tem delu ni mogoče preizkusiti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč ni razvidno, na kateri skupščini je bila A. Z. imenovana kot direktorica družbe in kaj v zvezi z njenim imenovanjem začasna odredba, na katero se sklicuje sodišče, odreja. Podana je zato bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

Pritožnica utemeljeno smiselno izpodbija tudi materialnopravni zaključek registrskega sodišča, da je umik predloga za vpis v sodni register upravičen podati le tisti zakoniti zastopnik družbe, ki je vpisan v sodni register. Ker je bil vpis zakonitega zastopnika v sodni register zgolj deklaratorne narave, nima pa konstitutivnih učinkov, namreč lahko umik predloga za vpis podatkov v sodni register vložiti tisti zakoniti zastopnik, ki izkaže, da je tak status imel v času vložitve umika. V spisu se nahaja več umikov predloga družbe D., ki so jih podali Jž. Z., J. Z. in A. Z., vsi pa so v času vloženih umikov svojo legitimacijo za umik utemeljevali z njihovim statusom zakonitih zastopnikov družbe. Glede na zgoraj obrazloženo o naravi vpisa zakonitega zastopnika v sodni register, bo zato registrsko sodišče moralo presojati, ali so vlagatelji umikov predloga imeli in izkazali svojo legitimacijo kot zakoniti zastopniki družbe. Tega odločilnega dejstva registrsko sodišče doslej ni ugotavljalo. Šele v primeru, da bi se izkazalo, da nobeden od vložnikov umikov predloga ni imel legitimacije za umik, bo registrsko sodišče lahko presojalo, ali so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke (34. člen ZSReg) za vpis, na pomanjkanje katerih pritožnica opozarja v pritožbi.

Že iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi družbe D. d.o.o. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).