17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d., Ž. Ž., ki jo zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 116/2005 z dne 11. 10. 2005 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep pritožnice o prenehanju delovnega razmerja z dne 25. 5. 1992. Ugotovilo je, da tožniku ni zakonito prenehalo delovno razmerje, temveč je trajalo vse do nove zaposlitve dne 1. 3. 1998. Posledično je ugodilo tudi zahtevkom tožnika za vrnitev na delo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in za povračilo denarnih prikrajšanj. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo njeno revizijo. Strinjalo se je s stališči nižjih sodišč, da je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku zakonito vročen šele 29. 7. 1997 in da je tožnik zoper ta sklep vložil pravočasen ugovor. Pritrdilo je tudi stališču sodišč o pravočasnosti tožbe, vložene približno štiri mesece od poteka roka za odločitev o tožnikovem ugovoru.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do njenih revizijskih navedb v zvezi s pravočasnostjo tožbe in sicer do očitka o poteku razumnega roka med vložitvijo ugovora in vložitvijo tožbe. Meni, da je pritožnik zamudil tako rok za ugovor kot za tožbo. Zatrjuje kršitev pravic iz četrtega odstavka 15. člena, 22. člena in 23. člena Ustave.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča o pravočasnosti tožnikovega ugovora oziroma tožbe. Vrhovnemu sodišču očita tudi, da se ni opredelilo do njenih bistvenih revizijskih navedb. Takšne navedbe pritožnice utemeljujejo preizkus izpodbijane odločitve z vidika skladnosti z 22. členom Ustave. Iz omenjene ustavne pravice izhaja namreč tudi obveznost sodišča, da se v obrazložitvi odločbe opredeli do navedb strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene. O kršitvi te ustavne pravice pa je mogoče govoriti tudi v primeru očitno napačne odločitve sodišča.

4.Očitki pritožnice so neutemeljeni. Pritožnica ni izkazala očitne napačnosti stališč, na katerih temelji odločitev sodišča o pravočasnosti ugovora oziroma tožbe. Prav tako ne drži trditev pritožnice, da se Vrhovno sodišče ni opredelilo do njenega revizijskega očitka v zvezi s potekom razumnega roka za vložitev tožbe. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe pojasnilo, da ima delavec v primeru molka organa na voljo daljši rok za vložitev tožbe, pri čemer je upoštevalo, da je tožnik tožbo vložil približno po štirih mesecih od poteka roka za odločitev o ugovoru (3. stran sodbe). Glede na to mu ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do navedenega očitka pritožnice. Ob tem velja dodati, da je obširno obrazložitev v zvezi z omenjenim očitkom pritožnice podalo že Višje sodišče (3. in 4. stran sodbe). V primeru, ko se inštančno sodišče strinja s stališči nižjega sodišča, pa ni potrebno, da ponovno podrobneje navaja razloge za sprejeto odločitev.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

6.Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan