Jedro

Glede kmetijskega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, ni mogoče upoštevati vrednosti tega zemljišča, ampak dohodek iz kmetijske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 427/2014 z dne 11. 3. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah, opr. št. N 1/2013, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa finančni (subjektivni) pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na določbo tega člena, se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi s 4. členom ZDIU12, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. V nadaljevanju navaja, kaj se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva.

2. Prosilec živi v skupnosti z izvenzakonsko partnerko in dvema mladoletnima otrokoma. Tožena stranka je na podlagi podatkov zemljiške knjige ugotovila, da je prosilec do 1/2 celote solastnik nepremičnin parcelnih številk 463, 458, 478, 476, 464, 495/1, 474, 475, 468, 470, 460/1, 466, 469, 834, 471, 472, 473, 461, 462, 460/2, 449, 454, 467, 477, 459, 835, 450/2, 448, 450/1, 495/2, 496, 383/2, 385/1, 384, 393/2, 383/4, 385/2, 383/3, 383/1 vse k.o. ... Pri presoji premoženjskega pogoja je upoštevala 1/2 vrednosti parc. št. 460/1 k.o. … v višini 9.199,00 EUR (vrednost celote znaša 18.398,00 EUR) ter do 1/2 vrednosti parc. št. 460/2 k.o. … v višini 7.479,50 EUR (vrednost celote znaša 14.959,00 EUR), kar skupaj že znaša 16.678,50 EUR in presega zgoraj navedeni, z zakonom določen premoženjski cenzus. Tožena stranka vrednosti ostalih nepremičnin ni ugotavljala in v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti podan kumulativno.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je zmotna ugotovitev, da naj bi imel premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega vrednost 13.780 EUR. Kot je sicer tožena stranka pravilno ugotovila v točki 8 obrazložitve izpodbijane odločbe, se kot premoženje po ZSVarPre, med drugim ne upošteva tudi premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Ti dve parceli, katerih vrednost je toženka ugotavljala v točki 12 obrazložitve izpodbijane odločbe, skupaj s preostalimi parcelami, naštetimi v točki 11 obrazložitve, v naravi predstavljajo zaščiteno kmetijo, po odločbi UE Slovenske Konjice z dne 30. 9. 1999. To izhaja tudi iz strani 4 ZK izpiska za parceli ID znak: ... ter .... Navedena zaščitena kmetija daje tožniku in njegovi 4 članski družini dohodke, ki se po ZSVarPre upoštevajo pri ugotavljanju lastnega (katastrskega) dohodka. Ta po potrdilu Davčnega urada Celje, DT-4213-2014/51-0010 z dne 5. 3. 2014, skupaj znaša 2.091,76 EUR. Glede na navedeno, tožena stranka pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, tega premoženja ne bi smela upoštevati, temveč bi morala upoštevati katastrski dohodek iz zgoraj navedenega potrdila DU Celje z dne 5. 3. 2014, ki ga tožnik in njegova družina kot kmetje ustvarjajo z obdelavo navedenih zemljišč, ki v naravi predstavljajo zaščiteno kmetijo. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter vrne zadeva toženi stranki v ponovni postopek in tudi odloči, da je tožena stranka dolžna plačati stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči prosilcu (tožniku v tem sporu), utemeljila z razlago, da ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je finančnega (subjektivnega) pogoja, ki ga določa člen 13 ZBPP, v povezavi s 27. členom ZSVarPre. Ta določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo, glede na to, da 1/2 vrednosti parc. št. 460/1 k.o. … znaša 9.199 EUR (celotna vrednost 18.198,00 EUR), 1/2 vrednosti parc. št. 460/2 k.o. … znaša 7.479,50 EUR (celotna vrednost 14.959,00 EUR), kar skupaj že znaša 16.678,50 EUR in presega z zakonom določen premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Po presoji sodišča, je odločitev tožene stranke preuranjena. Nesporno med strankama postopka je, da je tožnik do 1/2 celote solastnik velikega števila nepremičnin, med katerimi sta tudi navedeni sporni zemljišči. Iz obrazca prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz razdelka „opombe“ izhaja navedba tožnika, da je solastnik do 1/2 zaščitene kmetije na naslovu .... Tožnik v rubriki obrazca: dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, navaja znesek 2.091,76 EUR, pri čemer se še sklicuje tudi na priloženo potrdilo o katastrskem dohodku.

8. ZSVarPre, ki se v posameznih določbah uporablja v povezavi z 13. členom ZBPP, določa v 24. členu v 2. točki prvega odstavka, da se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. Listinsko izkazano dejansko stanje, po navedbah tožnika, izkazuje 1/2 solastništva zaščitene kmetije, ki daje dohodek iz osnove kmetijske in gozdarske dejavnosti v višini 2.091,76 EUR (potrdilo Davčnega urada Celje št. DT-4213-2014/51-00010 z dne 5. 3. 2014). Glede na tožbeni ugovor, da naj bi bili sporni parcelni številki tudi sestavni del te zaščitene kmetije po odločbi UE Slovenske Konjice z dne 30. 9. 1999, in da ta kmetija daje tožniku in njegovi 4. članski družini dohodke, ki se po zgoraj navedeni določbi ZSVarPre, upošteva pri ugotavljanju lastnega (katastrskega) dohodka, bi morala tožena stranka ob upoštevanju določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (načelo zaslišanje stranke) in 8. člena tega zakona (načelo materialne resnice), pridobiti tudi zgoraj navedeno potrdilo UE Slovenske Konjice in upoštevati določbo prvega odstavka 16. člena ZSVarPre. Ta določa, da se dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpisuje minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom pristojnim za finance. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 69. členu določa, da se za dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in iz osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu (prvi odstavek). Šteje se, da v okviru kmečkega gospodinjstva, opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova (sedmi odstavek 69. člena ZDoh-2).

9. Tožena stranka se z vprašanjem, ali imata, v kolikšnem obsegu imata zgoraj navedeni nepremičnini status kmetijskih zemljišč, ni ukvarjalo, čeprav iz spisovno izkazanih listin to izhaja. Ta okoliščina je glede na navedena zakonska določila bistvena za odločitev. Glede kmetijskega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega zemljišča, ampak dohodek iz kmetijske dejavnosti, oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.

10. Ker so v spornem primeru v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, je posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljeno materialno pravo, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpravilo in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

11. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik), sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato je skladno z smiselno uporabo določbe drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV (62,70 EUR).