Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba III U 220/2017-10

ECLI:SI:UPRS:2018:III.U.220.2017.10 Upravni oddelek

javni natečaj za zasedbo delovnega mesta pogoji za zasedbo delovnega mesta neizbrani kandidat obrazložitev odločitve
Upravno sodišče
19. oktober 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat. Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da tožnica ni bila izbrana na javnem natečaju za prosto delovno mesto svetovalec v Oddelku za izvršbo pri Finančnem uradu Nova Gorica. V obrazložitvi je pojasnila, da je na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) dne 19. 5. 2017 na spletni strani Ministrstva za javno upravo in pri Zavodu RS za zaposlovanje objavila javni natečaj za prosto delovno mesto. V skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZJU je bila imenovana natečajna komisija, ki je izvedla izbirni postopek. Pred začetkom postopka je določila merila in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov, nato pa najprej preverila pravočasnost prispelih vlog in izpolnjevanje formalnih pogojev.

2. Izbirni postopek je potekal v treh fazah. V prvi fazi je natečajna komisija na podlagi prejete dokumentacije preverila izpolnjevanje v objavi določenega dodatnega kriterija, to je prednost kandidatov z ekonomsko smerjo izobrazbe. Kandidati, ki so ta pogoj izpolnjevali, so se uvrstili v drugo fazo izbirnega postopka, v kateri so potekali osebni razgovoru in je natečajna komisija na podlagi vprašalnika ocenjevala primernost kandidata. Točkovalo se je: splošni vtis, in sicer predstavitev, komunikativnost, urejenost, zbranost, odnos do natečajne komisije; poznavanje področja finančne uprave, izvršbe in računovodstva; osebnostne lastnosti kandidatov, kot so jasnost izražanja, strpnost in timsko delo; ter druga znanja. Maksimalno število točk, ki so jih lahko kandidati dosegli v drugi fazi izbora, je bilo 45. V tretjo fazo izbirnega postopka so uvrstili štirje kandidati, ki so na osebnem razgovoru prejeli največje število točk. V tej fazi je bil opravljen strokovno selekcijski postopek, kjer se je preverjal psihološko - delovni profil za razpisano delovno mesto, nakar so bili kandidati znova točkovani. Kandidat, ki se je izkazal za najbolj primernega, je prejel 50 % vseh možnih točk na osebnem razgovoru, drugi kandidat 40 % točk, tretji kandidat 30 % točk in četrti kandidat 20 % točk. Za najbolj strokovno usposobljenega je natečajna komisija štela kandidata, ki je na podlagi seštevka točk iz osebnega razgovora in strokovno selekcijskega postopka prejel največje število točk. 3. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da se je na javni natečaj prijavilo 70 kandidatov, od katerih je 50 kandidatov izpolnjevalo formalne pogoje ter so se uvrstili v prvo fazo izbirnega postopka. V drugo fazo se je uvrstilo 36 kandidatov, 4 kandidati pa še v tretjo fazo izbirnega postopka. Izbrani kandidat je na osebnem razgovoru prejel 38 točk, na opravljenem strokovno selekcijskem postopku pa 23 točk, torej skupno 61 točk. Tožnica je izpolnjevala dodatne kriterije iz prve faze izbirnega postopka in se je uvrstila v drugo fazo, kjer je na osebnem razgovoru prejela 17 točk. To jo je uvrstilo na 29. mesto po opravljenih osebnih razgovorih in zato ni bila uvrščena v tretjo fazo, kamor so se uvrstili le prvi štirje kandidati po doseženem številu točk. Prvostopenjski organ je zato odločil, da tožnica ni bila izbrana v izbirnem postopku.

4. Tožnica je zoper sklep prvostopenjskega organa vložila pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju drugostopenjski organ) s sklepom zavrnila kot neutemeljeno. V obrazložitvi povzema vsebino izpodbijanega sklepa in se pridružuje ugotovitvam prvostopenjskega organa, pojasnjuje pa tudi, da tožnica v pritožbi ni navedla nobenega od pritožbenih razlogov, ki jih določa 65. člen ZJU.

5. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo smiselno predlaga, naj se odpravi. Meni, da sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski sklep v nasprotju z določbami Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in zahteva, da se ji sporoči, katera oseba je bila sprejeta na javnem natečaju za prosto delovno mesto, to je njeno ime, priimek, naslov, stalno prebivališče, EMŠO, izobrazbo, leto rojstva, delovne izkušnje in državljanstvo. Dodaja, da so bili njeni starši borci v 2. svetovni vojni, da se je Primorska in Goriška priključila k Sloveniji. Na javni natečaj se je prijavila pravočasno in ima primerno izobrazbo, celo več, kot pa je bilo zahtevano.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in ponavlja razloge iz obrazložitve izpodbijanega in drugostopenjskega sklepa. Navaja še, da tožnica odločitve tožene stranke ne izpodbija iz nobenega konkretnega razloga, pač pa zgolj zahteva podatke o tem, kdo je bil izbrani kandidat. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožničinih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja:

9. Postopek za novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni natečaj (sedmi odstavek 57. člena ZJU), ki se za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v Uradnem listu RS ali v dnevnem časopisju (prvi odstavek 58. člena ZJU). Za postopek javnega natečaja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavi (prvi odstavek 60. člena ZJU), za vodenje izbirnega postopka pa predstojnik organa lahko pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo (tretji odstavek 60. člena ZJU). V izbirnem postopku se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, opravi pa se lahko v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo, in sicer v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predložijo kandidati, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (prvi odstavek 62. člena ZJU). O izbiri oziroma neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku izda in vroči sklep (prvi odstavek 63. člena ZJU). Po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka (drugi odstavek 63. člena ZJU). Kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, če meni: 1) da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev; 2) izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku; 3) je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata; 4) je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja ali izbirnega postopka (prvi odstavek 65. člena ZJU). Zoper sklep, ki ga o vloženi pritožbi sprejme komisija za pritožbe, je dopusten upravni spor (peti odstavek 65. člena ZJU).

10. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka postopek izbire najprimernejšega kandidata za uradniško delovno mesto, razpisano z javnim natečajem, izpeljala v skladu s citiranimi določbami ZJU ter to v izpodbijanem in drugostopenjskem sklepu podrobno obrazložila. Tožnica odločitev, da ni izbrana na razpisano delovno mesto, izpodbija z zahtevo, da se jo seznani s podatki o izbranem kandidatu. Sodišče razume, da s tem smiselno zatrjuje, da sklep o neizbiri nima vseh potrebnih podatkov, torej da so bila kršena pravila izbirnega postopka, vendar pa s takim njenim stališčem ne soglaša, saj je državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat. V obravnavanem primeru je tožena stranka tožnici pojasnila potek izbirnega postopka, kot tudi, da se je tožnica, ki je izpolnjevala poseben pogoj izobrazbe ekonomske smeri, sicer uvrstila v drugi krog postopka, da pa je bila v tem krogu, kjer je bil opravljen osebni razgovor (tožena stranka opisuje kaj se je v tem postopku preverjalo in ocenjevalo), po doseženih točkah uvrščena na 29. mesto in zato ni napredovala v nadaljnji tretji krog, kamor so napredovali le prvi štirje kandidati po doseženih točkah v drugem krogu in v katerem je bil po nadaljnjem postopku med njimi tudi izbran najboljši kandidat za zasedbo delovnega mesta. Tožena stranka je torej tožnici pojasnila vse razloge zakaj ni bila izbrana na prosto delovno mesto, ni pa bila dolžna v sklepu navajati kdo je bil kandidat, ki je bil izbran. Tožnica pa je imela možnost, da bi se s tem seznanila, saj je, kot določa drugi odstavek 63. člena ZJU, imela pravico do vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, kot tudi v vsa gradiva izbirnega postopka. O tej pravici je bila tožnica v pravnem pouku izpodbijanega sklepa tudi poučena.

11. Tožnica v tožbi še navaja, da je vlogo, s katero se je prijavila na javni natečaj, vložila pravočasno in da ima primerno izobrazbo, in to celo več kot pa je bilo zahtevano. Smiselno torej trdi, da izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. Sodišče takemu tožbenemu ugovoru ne sledi, saj kandidat, ki se prijavi na javni natečaj, ne pridobi s tem tudi pravice biti izbran na razpisano delovno mesto, pač pa ima le pravico, da za delovno mesto kandidira pod enakimi pogoji kot drugi kandidati (smiselno enako Ustavno sodišče RS v sklepih št. Up 36/2000 z dne 11. 9. 2000, št. Up1/98 z dne 12. 1. 1998, št. Up 23/98 z dne 25. 2. 1998; Vrhovno sodišče RS v sodbi št. I Up 274/2008 z dne 14. 12. 2009; in tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1129/2016 z dne 6. 9. 2017). Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana, kar je tožena stranka v izpodbijanem sklepu natančno pojasnila. Tožnica je v tožbi še izpostavila, da so se njeni starši borili v drugi svetovni vojni, vendar pa ni pojasnila zakaj naj bi bila ta okoliščina pomembna pri odločanju, sodišče pa, enako kot drugostopenjski organ, ne vidi nobene povezave teh trditev z odločitvijo tožene stranke niti ne gre za okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na odločitev.

12. Skladno z vsem navedenim je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia