Jedro

Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika na 280,30 EUR, ki jih je dolžan dolžnik povrniti v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Izpostavlja, da je bil zoper dolžnika voden postopek osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod St 000/2017, pri čemer so bile dolžniku s sklepom z dne 4. 8. 2020 odpuščene vse obveznosti za terjatve vseh upnikov, ki so nastale do 13. 7. 2015. Sklep je pravnomočen. Tako je tudi prenehala pravica upnika do uveljavitve terjatve iz naslova izvršilnih stroškov, nastalih v letu 2012. Sicer pa bi sodišče samo moralo paziti na postopek osebnega stečaja dolžnika, saj na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člen ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka po samem zakonu pride do ustavitve postopka izvršbe in lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku. Zaradi stečaja ustavljenega izvršilnega postopka sodišče izvršbe tudi ne more nadaljevati. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Tako s pritožbenimi trditvami o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, kot tudi o odpustu obveznosti, ki naj bi učinkoval tudi na terjatev upnika iz naslova z izpodbijanim sklepom odmerjenih stroškov, pritožnik opozarja na zmotno ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu. Dejstva, da je bil nad dolžnikom po začetku teka tega izvršilnega postopka začet in zaključen postopek osebnega stečaja, sodišče v izpodbijanem sklepu namreč ni upoštevalo, saj ta o tem nima nikakršnih razlogov.

7. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v 132. členu določa vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja, ki velja tudi za postopek osebnega stečaja (primerjaj 383. člen ZFPPIPP). Konkretna posledica stečajnega postopka na postopek izvršbe je odvisna od tega, ali je upnik v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico (v tem primeru je vpliv stečajnega postopka na postopek izvršbe nadalje pogojen s tem, da prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, še ni bila opravljena – v tem primeru je izvršilni postopek prekinjen) ali ne (v tem primeru se izvršilni postopek ustavi), kar za predmetni postopek v pritožbi zatrjuje dolžnik. V primeru iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pride že s stekom v njem navedenih okoliščin do ustavitve postopka izvršbe. Gre za zakonsko posledico, s katero se uresničuje načelo koncentracije kot eno od temeljnih načel stečajnega postopka, ki je uzakonjeno v 227. členu ZFPPIPP in ki velja tudi v postopku osebnega stečaja (primerjaj 383. člen ZFPPIPP). Skladno z 227. členom ZFPPIPP lahko upnik (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka (primerjaj tudi 296. člen (razen petega odstavka) in 392. člen ZFPPIPP). Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik (408. in 409. člen ZFPPIPP).

8. Ker se sodišče prve stopnje, pri sprejemu izpodbijane odločitve, do teh dejstev, ki so pravno pomembna, ni opredelilo, in posledic stečajnega postopka nad dolžnikom in odpusta obveznosti v njem na predmetni izvršilni postopek še ni presojalo, vseh odločilnih dejstev za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni ugotovilo. Ker dolžnik ta pritožbeni razlog tudi uveljavlja, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in 340. člen ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).To naj se v ponovnem postopku opredeli do vpliva stečajnega postopka nad dolžnikom na ta izvršilni postopek in ponovno presodi, ali je podana podlaga za odmero priglašenih stroškov upnika.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.