Jedro

Tožena stranka se v izpodbijani odločbi do izrecne navedbe tožnika, da želi izjemno brezplačno pravno pomoč ni niti opredelila, kar je v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 214. člena ZUP v povezavi s peto alinejo tretjega odstavka 32. člena in drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter v tem delu onemogoča preizkus izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča A št. Bpp 804/2021 z dne 24. 3. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča A. (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 3. 2021 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v sodnem postopku pred Okrožnim sodiščem A., XI Pg 901/2020, zaradi ugotovitve, da terjatev in ločitvena pravica ne obstojita in podredno na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pridobila podatke centralnega registra prebivalstva, registra transakcijskih računov pri Banki Slovenije, Geodetske uprave Republike Slovenije ter elektronsko vodenje zemljiške knjige in Klirinško depotne družbe, vpogledala pa je tudi v bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bazo E-risk, vpogledala pa je tudi v prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter ugotovila, da sta družinski članici tožnika njegova žena in hči, rojena leta 2006, obe stanujoči na istem naslovu kot sam tožnik. Nadalje je ugotovila, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR, kar po določbi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Po ugotovitvi tožene stranke iz elektronsko vodene zemljiške knjige namreč izhaja, da je tožnikova žena poleg nepremičnin, v katerih tožnikova družina živi, do (1/1) do celote lastnica nepremičnine parc. št. ... k.o. B., na kateri leži stavba št. ..., katerih vrednost po GURS znaša 21.880,00 EUR, kar v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi z uporabno površino 29,0 m2 na naslovu C.. Ker iz uradnih evidenc izhaja, da on in njegova družina živijo na naslovu Č., je s pozivom št. Bpp 208/2021 dne 3. 2. 2021 tožena stranka tožnika pozvala, naj se opredeli, kje dejansko on in njegova družina prebivajo, ter ga hkrati pozvala, naj se opredeli oziroma natančno navede, ali v skladu s 14. členom ZBPP on in njegova družina z nepremičnino dejansko ne morejo razpolagati ter za svoje navedbe predloži dokazila. Tožnik je v odgovoru na navedeni poziv dne 24. 2. 2021 pojasnil, da z družino dejansko prebiva na naslovu Č. Nadalje je v odgovoru na poziv Bpp 208/2021 z dne 3. 2. 2021 še pojasnil, da hiša ni priklopljena na vodo in kanalizacijo in tako neprimerna za bivanje. Poleg tega je v prošnji z dne 18. 3. 2021 navedel, da je nepremičnina, v kateri tožnik in njegova družina ne živijo, manjše vrednosti, od katere nimajo nobenega dohodka, hiša ni bivalna in ni priklopljena na vodovodno omrežje. Po ugotovitvi tožene stranke na podlagi podatkov iz elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da na navedeni nepremičnini parc. št. ... k.o. B., na kateri leži stavba št. ..., katere lastnica je tožnikova žena, ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico tožnika in njegove žene, tako da imata možnost, da le-to prodata ali oddata v najem in si tako zagotovita lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Zgolj slabo stanje hiše, potencialno lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer tožnik niti ne skuša dokazati niti ne ponudi lastne ocene, kakšno realno tržno vrednost nepremičnina predstavlja. Tudi če bi se na besedo verjelo tožniku, da je hiša v slabem stanju, je po oceni tožene stranke njegova možnost razpolaganja še vedno neokrnjena, drugačne vrednosti nepremičnine, kot tiste iz evidence GURS, pa tožnik tako ni uspel dokazati. Skladno z določili 11. in 13. člena ZBPP v povezavi z določili 18. člena ZUPJS in 27. člena ZSVarPre je tožena stranka navedeno nepremičnino, v kateri tožnik ne živi, obravnavala kot premoženje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker z ugotovljeno vrednostjo navedene nepremičnine tožnik presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka ni dodatno spuščala v presojo drugega premoženja tožnika, niti v presojo njegovega lastnega dohodka. Prošnjo tožnika brezplačno pravno pomoč je zavrnila na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter toženi stranki očita, da je prezrla, da je tožnik zaprosil za izjemno brezplačno pravno pomoč na podlagi 22. člena ZBPP, prezrla pa je tudi določila 27. člena ZSVarPre, na podlagi katere lahko Center za socialno delo dodeli socialno pomoč družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednosti ne presegajo višine 50.000,00 EUR in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Tožnik pojasnjuje, da ima zaradi več izvršb blokiran račun že več kot 4 leta, vendar ne po svoji krivdi, njegova žena pa prejema plačo nižjo od minimalne, skrbeti pa morata tudi za mladoletnega otroka. Glede nepremičnine v ... še pojasnjuje, da ta hiša ni priklopljena na vodovodno omrežje niti na kanalizacijo in si z njo ne morejo pomagati glede preživljanja. Toženi stranki še očita, da sploh ni upoštevala mesečnih dohodkov tožnika in njegove žene ter da se tožnik v trenutnem socialnem položaju ni znašel po svoji lastni krivdi, niti ni mogel vplivati na nastalo situacijo.

4. Tožena stranka je na poziv sodišča predložila predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče po vpogledu listin predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik v prošnji z dne 18. 3. 2021 izrecno zaprosil za izjemno brezplačno pravno pomoč glede na manjšo vrednost hiše na naslovu C., ki ni priklopljena na vodovodno omrežje, je starejša in ni bivalna ter ne prinaša nobenega dohodka, tožena stranka pa se v izpodbijani odločbi do izrecne navedbe tožnika, da želi izjemno brezplačno pravno pomoč na podlagi 22. člena ZBPP ni niti opredelila, kar je v nasprotju s 1. točko prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi s peto alinejo tretjega odstavka 32. člena in drugim odstavkom 34. člena ZBPP ter v tem delu onemogoča preizkus izpodbijane odločbe. To pa obenem predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

7. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1. Zadeva se s tem vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana, tožena stranka pa mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od vročitve te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.