Jedro

Mejni spor je spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo, med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prva nasprotna udeleženka in predlagateljica nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med parc. št. 82/0, k. o. X, ki je do ¼ v solasti predlagateljice, do ¾ pa nasprotne udeleženke, ter parc. št. 81/1, k. o. X, ki je v lasti prve nasprotne udeleženke. Površina mejnega spornega prostora znaša 185 m2, vrednost pa presega znesek 4.000,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev vlaga prva nasprotna udeleženka pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in predlog za določitev meje zavrže; podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog kot neutemeljen zavrne. Meni, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, predvsem pa je zmotno uporabljeno materialno pravo. Opozarja na že podana stališča o napačnih materialnopravnih izhodiščih predlagateljice za določitev meje, saj trditve vsebinsko merijo na priposestvovanje določenega dela zemljišča s parc. št. 81/1, k. o. X, predlog pa v nobenem segmentu ne pomeni mejnega spora. Predlagateljica ne zatrjuje spornosti meje med parc. št. 82/0 in 81/1, obe k. o. X, temveč meni, da je praktično celotna parc. št. 81/1 njena last. Če predlagateljica meni, da ji pripada lastninska pravica na (skoraj) celotni parcelni številki 81/1, k. o. X, ali pa vsaj na njenem delu, potem tega vprašanja ni mogoče razreševati v nepravdnem postopku, ki je namenjen zgolj ugotavljanju sporne mejne črte in njenemu morebitnemu premiku. Predlagateljica sploh ne zatrjuje, da bi bila meja med nepremičninama s parc. št. 82/0 in parc. št. 81/1, obe k. o. X, sporna. V konkretnem primeru ni trditev o tem, da bi se obstoječa (katastrska) meja premaknila, zatrjuje se zgolj nekakšna domnevna posest dela parc. št. 81/1, k. o. X, ne zatrjuje pa se spornega mejnega prostora med prej navedenima nepremičninama.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 131. členu ZNP se v sodnem postopku meja uredi, če je sporna. Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je tako predvsem značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča. Če pa potek meje ni sporen, ampak je sporna lastninska pravica, gre za lastninski spor, ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka(1). Mejni spor je tako spor o poteku meje oziroma spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo, med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor.

6. Prvo sodišče je pravilno opredelilo mejni spor, skladno z določilom 131. člena ZNP in 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Pritožba zmotno meni, da v obravnavani zadevi ne gre za mejni spor, temveč predlagateljica uveljavljala lastninskopravna upravičenja. Sicer je res, da gre tudi v mejnih sporih v bistvu za spore o lastninski pravici na zemljišču, vendar je za mejni postopek značilno, da je sporna meja med dvema parcelama in je zato lahko predmet takšnega mejnega postopka le sporno zemljišče med dvema parcelama, za kar pa gre tudi v obravnavani zadevi. Ne drži pritožbeni očitek, da predlagateljica spornosti meje ni zatrjevala. Njeno smiselno zatrjevanje izhaja iz navedbe, da je bila ves čas prepričana o tem, da parc. št. 82/0, k. o. X sega neposredno do drvarnic, ki so na tem zemljišču; o tem pa tudi ni bilo nikoli nobenega dvoma.

7. Predlagateljica je bila s strani pristojne geodetske uprave pritegnjena v postopek določanja meje z nasprotno udeleženko, vendar se s postavitvijo meje, kot jo je ugotovil geodet, ni strinjala, zato je bila pozvana, da prične postopek ugotavljanjem meje pred pristojnim sodiščem. Vse to smiselno izkazuje, da je meja za predlagateljico sporna. Prav tako tudi ne drži pritožbena navedba, da predlagateljica ne zatrjuje spornega mejnega prostora med parc. št. 82/0 in 81/1, obe k. o. X. Sporni mejni prostor je predlagateljica jasno označila v skici (priloga A3). V obravnavani zadevi tako ni dvoma, da imata predlagateljica in nasprotna udeleženka različno predstavo o tem, kje poteka meja. To nenazadnje izhaja tudi iz skice sodne določitve meje, ki je priloga izpodbijanega sklepa. Ravno nestrinjanje je konstitutivni element vsakega postopka ureditve meje. Tudi iz predloga in vlog predlagateljice ter nasprotne udeleženke izhaja, da je potek meje med nepremičninama s parc. št. 82/0 in 81/1, k. o. X, sporen. Predlagateljica je v vlogah pojasnila stanje zadnje mirne posesti, navedla pa je tudi podlago za uživanje spornega mejnega prostora. To pomeni, da predlagateljica uveljavlja določitev meje na podlagi zadnje mirne posesti, skladno z določbo 77. člena SPZ, kar pomeni, da gre za postopek ureditve meje, ne pa za lastninski spor. Pri tem tudi ni nepomembno dejstvo, da meja med parc. št. 81/1 in 82/0, obe k. o. X še ni bila dokončno urejena. Obenem je treba poudariti, da velikost in vrednost spornega mejnega prostora ne predstavlja kriterija za razločevanje mejnega spora od lastninskega spora(2).

8. Pritožba zmotno izpostavlja, da bi moral biti predlog za določitev meje zavržen. Tudi v primeru, če bi predlagateljica napačno predlagala ureditev meje, ker bi šlo za spor o lastninski pravici na zemljišču, bi moralo prvo sodišče, skladno z določbo 17. člena ZNP, ustaviti nepravdni postopek in opraviti postopek po pravilih pravdnega postopka, ne pa predloga zavreči. 9. Sicer pa daje določba 78. člena SPZ udeležencem še dodatno možnost, da v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje uveljavljajo močnejšo pravico v pravdnem postopku, ker je bila meja urejena po pravični oceni. Tožba ima naravo izrednega pravnega sredstva; sodba v pravdi pa ne razveljavlja sklepa, temveč učinkuje kot močnejši pravni naslov. V primeru, da bi bila v pravdnem postopku izdana zavrnilna sodba, pa velja nepravdni sklep.

10. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 37. člena ZNP).

11. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in 155. členom istega zakona ter 35. in 37. členom ZNP. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, stroški predlagateljice pa niso potrebni stroški postopka.

Op. št. (1): Primerjaj sklep II Cp 2193/2010 Op. št. (2): Prim. sklep I Cp 3043/2009