Jedro

51. člen panožne kolektivne pogodbe SKEI določa, da sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto, kar v skladu z 2. in 3. odst. pomeni, da zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče začeti disciplinskega postopka brez soglasja sindikata. V kolikor sindikat ne da soglasja, lahko delodajalec začne postopek pomirjanja. Dokazno breme, ali gre za kršitev v zvezi z opravljanjem sindikalne dejavnosti ali ne, je na delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 23.9.1997 in sklep komisije za pritožbe z dne 16.10.1997 (1. točka izreka sodbe), naložilo toženi stranki, da mora tožnika pozvati nazaj na delo z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, mu plačati vse prejemke iz delovnega razmerja od 21.10.1997 dalje do vrnitve na delo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega prejemka, v roku 8 dni (2. točka izreka sodbe) ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP, ker so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Prvostopenjsko sodišče je napačno interpretiralo določbo 67. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kar je bistveno vplivalo na odločitev. Pri interpretaciji navedene določbe je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o delovnih razmerjih o imuniteti sindikalnih zaupnikov ter 1. člena Konvencije št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetjih, stališča prvostopenjskega sodišča v sklepu o zavrnitvi predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe ter v sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper navedeni sklep. Član sveta delavcev ima imuniteto v obsegu kot jo določa ZSDU le za svoje delovanje v okviru članstva v svetu delavcev oz. za delovanje kot član sveta delavcev, torej le pred tistim in takim delovanjem delodajalca, ki je uperjeno zoper člana sveta delavcev, kot predstavnika delavcev v zvezi z njegovo dejavnostjo v svetu delavcev ne pa pred uvedbo disciplinskega postopka v zvezi z rednim delom oz. v zvezi z nečim, kar ni povezano z njegovim delom v okviru sveta delavcev, pa še to le v primeru, če ne krši določb zakona, kolektivnih pogodb ali dogovora po ZSDU. V nasprotnem primeru imunitete nima in delodajalcu ni potrebno pridobiti soglasja za uvedbo disciplinskega postopka. Pravilnost take razlage potrjuje tudi ureditev imunitete sindikalnega zaupnika v ZDR in konvenciji št. 135. Tudi iz komentarja ZSDU je razvidno, da temelji pravna zaščita predstavnikov delavcev izključno na zaščiti njihove dejavnosti kot predstavnika delavcev. V obrazložitvi svoje odločitve se prvostopenjsko sodišče zapleta v nasprotje. Na 5. str. obrazložitve je navedlo, da je bil namen zakonodajalca v okviru opredelitve zaščite oz. varstva članov sveta delavcev ta, da zaščiti delavca, ki bi ravnal v skladu s pristojnostmi svoje funkcije pred nedopustnimi posegi delodajalca kot posledico delavčeve aktivnosti v svetu delavcev. V kolikor bi pa želel zakonodajalec z delovnopravno imuniteto člana sveta delavca zavarovati nemoten delovni proces, bi zahteval soglasje sveta delavcev za vsak poseg v delovnopravno sfero člana sveta delavcev. Na 6. in 7. strani je sodišče navedlo povsem drugo interpretacijo. Ugotovilo je, da obstoja praktično absolutna imuniteta, ker je v vsakem primeru potrebno pridobiti soglasje sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper člana sveta delavcev, ne glede na to, ali gre za kršitev v zvezi z delovanjem delavca kot člana sveta delavcev ali ne. Gre za dve povsem nasprotujoči si razlagi odločilnih dejstev, sodišče pa je svojo odločitev oprlo samo na eno razlago, čeprav je zavzelo stališče, da sta obe razlagi pravilni in v popolnem nasprotju. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so torej med seboj v nasprotju.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevajoč določbo 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94) in 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v skladu z 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. člena citiranega zakona in pravilne uporabe materialnega prava. Očitane bistvene kršitve določb postopka (13. tč. 2. odst. 354. člnea ZPP/77) in ostalih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovilo.

Varstvo in olajšave za predstavnike delavcev v podjetju ureja Konvencija MOD št. 135 (Ur. l. SFRJ, št. 14/82 - MP), ki določa, da morajo biti predstavniki delavcev v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali skupno dogovorjenimi sporazumi (1. člen). Uporaba konvencije se zagotovi z državnimi zakoni ali predpisi, ali kolektivnimi pogodbami ali kako drugače v skladu z državno prakso (6. člen). Iz konvencije torej izhaja, da varstvo in olajšave ureja notranja zakonodaja ter kolektivne pogodbe, ki lahko pomenijo nadgraditev zakonske ureditve. V Republiki Sloveniji ureja varstvo predstavnikov delavcev (sindikalni zaupnik, član sveta delavcev) 5. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91), Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS, št. 40/97), panožne kolektivne pogodbe, med drugim SKEI (Ur. l. RS, št. 37/96) in Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93).

V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče pravilo opredelilo pravni problem in sicer ali je bil zoper tožnika, ki je bil istočasno sindikalni zaupnik ter član sveta delavcev na zakonit način uveden in voden disciplinski postopek.

Zavzelo je stališče, da za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika soglasje sindikata ni bilo potrebno, ker mu je tožena stranka očitala zlorabo pravice do bolniškega dopusta, kar po mnenju sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve v zvezi z opravljanjem sindikalne dejavnosti. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča prezrlo določbe 51. člena panožne kolektivne pogodbe, ki določa, da sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto, kar v skladu z 2. in 3. odst. pomeni, da zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče začeti disciplinskega postopka brez soglasja sindikata. V kolikor sindikat ne da soglasja, lahko delodajalec začne postopek pomirjanja. Dokazno breme ali gre za kršitev v zvezi z opravljanjem sindikalne dejavnosti ali ne, je na delodajalcu. To pa pomeni, da mora delodajalec dokazati, da ne gre za njegovo diskriminatorno ravnanje zoper sindikalnega zaupnika. Ker je v predmetni zadevi sindikat odklonil soglasje za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, bi morala tožena stranka začeti postopek pomirjanja, česar pa ni storila, zato je po mnenju pritožbenega sodišča tudi iz tega razloga nezakonito vodila postopek zoper tožnika.

Tožnik je bil tudi član sveta delavcev, zato bi morala tožena stranka po stališču sodišča prve stopnje sprožiti arbitražni postopek potem, ko je svet delavcev zavrnil soglasje za vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika. Ker tega ni storila, je kršila predpisani postopek, zato je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklepe tožene stranke o disciplinski odgovornosti tožnika in o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanje delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče se strinja z navedenim zaključkom sodišča prve stopnje. Tožena stranka se je očitno zavedala, da je za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika kot člana sveta delavcev potrebno soglasje. Namen take ureditve je, da delodajalec že pred začetkom postopka dokaže, da ne gre za diskriminatorno ravnanje proti članu sveta delavcev. V kolikor svet delavcev odkloni zaprošeno soglasje, nastane spor med svetom delavcev in delodajalcem, ki ga v skladu s 1. odst. 99. člena ZDSU razrešuje arbitraža. Ker tožena stranka takega postopka ni izvedla, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala v skladu z zakonom. Prvostopenjsko sodišče je zato upravičeno razveljavilo odločitve disciplinskih organov tožene stranke in v posledici tega odredilo reintegracijo tožnika ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja tožniku od dneva prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo.

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo disciplinske odgovornosti tožnika za očitane kršitve, saj v tej smeri sploh še ni izvajalo dokazov. Osredotočilo se je namreč na ugotavljanje, ali je tožena stranka zakonito vodila disciplinski postopek zoper tožnika, torej ali so bili izpolnjeni formalni pogoji za vodenje disciplinskega postopka zoper tožnika, ki je bil v času očitane storitve kršitve delovne obveznosti sindikalni zaupnik (poverjenik) in član sveta delavcev. Zato je neutemeljeno in protispisna pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje na 3. str. sodbe ugotovilo, da je tožnik storil očitano kršitev. Vsebina 3. odst. na 3. str. sodbe je le povzetek vsebine odločb disciplinske komisije in komisije za pritožbe, ne pa zaključek sodišča prve stopnje o disciplinski odgovornosti tožnika za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti po 9. tč. 87. člena KP. Četudi bi se pritožbeno sodišče strinjalo s pritožbenimi razlogi glede nepotrebnosti soglasja za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika, ne bi moglo slediti pritožbenemu predlogu in spremeniti sodbo sodišča prve stopnje in zavrniti tožbeni zahtevek, ker dejanskega stanja glede očitane kršitve sploh še ni ugotavljalo.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 13. tč. 354. člena ZPP, ker naj bi bili razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi med seboj v nasprotju. Očitek se nanaša na razlago sodišča prve stopnje, kaj pomeni 64. člen ZSDU z vidika imunitete (varstva) člana sveta za vodenje disciplinskega postopka. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ker je pri odločitvi upoštevalo vse možne razlage, nato pa se je argumentirano odločilo za eno od razlag in jo korektno obrazložilo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).