Jedro

Sporna je vsebina sodne pošiljke. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Dovoljeno je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična. Domnevo o resničnosti tistega, kar je na vročilnico potrjeno, je dovoljeno izpodbijati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani zamudni sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 317,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim zamudnim sklepom in sklepom v I. točki izreka sklenilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni posesti tovornega vozila znamke VOLVO, reg. št. ..., št. šasije ..., v II. točki izreka je sklenilo, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje in tožeči stranki omogočiti posest nad navedenim motornim vozilom s tem, da navedeno vozilo v roku 3 dni izroči v posest tožeči stranki, da ga lahko odpelje, v III. točki izreka pa je sklenilo, da se toženi stranki v bodoče prepoveduje motenje tožeče stranke v njeni posesti navedenega tovornega vozila. V točki IV. izreka je v presežku, to je v delu, kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev motenja in prepoved nadaljnjega motenja v njeni ″mirni″ posesti, tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper zamudni sklep (ugodilni del; točke I., II. in III. izreka) se tožena stranka po pooblaščencu pravočasno pritožuje, s predlogom, da ga višje sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kot pritožbeni razlog uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudni sklep, ne da bi za to obstajali zakonski pogoji. Tožena stranka ni prejela poziva na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa zatrjuje, da je tožena stranka prejela ta poziv. Tožena stranka je prejela le povabilo k postopku mediacije, kateremu je bila priložena tožba ter 5 prilog, ki se nanašajo na tovorno vozilo. Nobenega dokaza ni bilo, iz katerega bi se dalo sklepati, da se tovorno vozilo nahaja pri toženi stranki. Zadeva je bila vpisana v vpisnik II P, kar je razvidno iz kopije kompletne vsebine sodne pošiljke, ki se prilaga k pritožbi. Poziva na odgovor na tožbo, torej obrazca, ki ga sodišče pošilja toženi stranki z navodilom, kako mora ravnati, če želi odgovoriti na tožbo, ni bilo. Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je izdalo zamudni sklep, ne da bi tožena stranka sploh bila pozvana, da naj odgovori na tožbo. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo s citiranjem navedb iz tožbe, ki niso merodajne za pravdo, v kateri bi se moralo odločati samo o motenju posesti. Ni se ukvarjalo z navedbo tožene stranke o tem, da ji ni bil vročen poziv, naj odgovori na tožbo. Tožena stranka je prejela le poziv, da naj se izjasni o tem, ali pristane na mediacijo in je na ta poziv odgovorila v roku, ki ga je določilo sodišče. Zakaj potem takem ne bi tožena stranka odgovorila na tožbo, če bi prejela poziv, da to stori? Tožena stranka je poslala vse dokumente, ki jih je prejela odvetniku, ki je preveril pri toženi stranki, ali je morda poleg poziva k mediaciji, tožbe in prilog, prejela še kaj, in odgovor je bil, da ne, ter da so odvetniku posredovali prav vse, kar so prejeli. Odvetnik je pisal sodišču in prosil za pojasnilo ter za vročitev poziva za odgovor na tožbo, saj mu ni bilo logično, da sodišče ni poslalo tega poziva samo od sebe. Potem je iz previdnosti vložil odgovor na tožbo. Sodišče na prošnjo odvetnika za pojasnilo in za vročitev poziva ni odgovorilo, niti ni zatrdilo, da je tožena stranka prejela poziv za odgovor na tožbo, temveč je izdalo zamudni sklep, pa čeprav tožena stranka ni zamudila nobenega roka, ker jih rok za odgovor niti ni bil določen. Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je z nezakonitim ravnanjem, z opustitvijo vročitve poziva za odgovor na tožbo, bila prikrajšana za možnost, da na tožbo odgovori. Argumentacija tožene stranke je glede te kršitve že vsebovana v predhodnih navedbah.

3. Tožeča stranka je po pooblaščencu na pritožbo odgovorila in se obrazloženo zavzemala za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter zahtevala povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z zamudnim sklepom v točkah I., II. in III. izreka (v pretežnem delu) ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke po tožbi zaradi motenja posesti. V ugodilnem delu je sklep tudi pritožbeno izpodbijan in zato predmet pritožbene presoje.

6. Uvodoma je pojasniti, da iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje glede v pritožbi očitanih postopkovnih kršitev zaradi zatrjevane nevročitve poziva za odgovor na tožbo sodišča prve stopnje toženi stranki, skladno z določbo drugega odstavka 345. člena ZPP, pridobilo podatke o vsebini sodne pošiljke, ki je bila toženi stranki vročena 16. 2. 2021 in z dne 2. 4. 2021 podalo pojasnilo k pritožbenim navedbam po drugem odstavku 345. člena ZPP zoper zamudni sklep z dne 5. 3. 20211. Pojasnilo sodišča prve stopnje je bilo skladno z določbo 346.a člena ZPP vročeno pravdnima strankama po pooblaščencih, ki sta na pojasnilo v roku 8 dni tudi odgovorili in sicer tožena stranka po pooblaščencu z vlogo z dne 7. 4. 2021, tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo.

7. Tožena stranka je v odgovoru na pojasnilo sodišča prve stopnje vztrajala pri dosedanjih navedbah, da poziva za odgovor na tožbo ni prejela, da sodnica selektivno tolmači sporočilo tožene stranke, ki se ni izjasnila o številu listov, ki jih je prejela, temveč se je izjavila o najbolj pomembnem dejstvu, da sodno pismo ni vsebovalo poziva za vložitev odgovora na tožbo. Ponavlja, da je tožena stranka v roku odgovorila na poziv k postopku mediacije in da ni nobenega logičnega razloga, da ne bi istočasno odgovorila tudi na tožbo, če bi bila k temu dejanju pozvana, in da je pred izdajo zamudnega sklepa pozvala sodišče, da ji vroči poziv za odgovor na tožbo, saj je bilo pooblaščencu nenavadno, da poziva ni bilo. Navaja, da sodišče prve stopnje želi s trditvami, ki jih ne more preveriti nihče, dokazati, da je poziv na odgovor na tožbo bil posredovan, vendar to ne drži. Navaja še, da so navedbe v tožbi takšne, da zahtevajo obravnavanje in niso same po sebi zadostne za to, da se na podlagi le-teh ugotovi, da je šlo za motenje posesti. Vztraja pri pritožbi.

8. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila pojasnilu sodišča prve stopnje.

9. Pogoje za izdajo zamudnega sklepa določa prvi odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP in so: 1. da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

10. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožena stranka tožbo s prilogami ter pozivom na odgovor in opozorilom, da bo sodišče v primeru, če v 8. dneh od njene vročitve ne bo odgovorila na tožbo ali če odgovor ne bo obrazložen (člen 424 v zvezi s členom 278/I ZPP), izdalo sklep, s katerim bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudni sklep), prejela 16. 2. 2021. Pojasnilo je, da je 8 dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel na sredo 24. 2. 2021 in ker tožena stranka v zakonskem roku 8 dni (člen 428/II ZPP) od vročitve na tožbo ni odgovorila, je izdalo sklep, s katerim je tožbenemu zahtevku v točkah I., II. in III. izreka ugodilo, saj je ugotovilo, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz v tožbi navedenih dejstev, ki niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali splošno znanimi dejstvi.

11. Pritožba sodišču prve stopnje očita dve absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka in sicer kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožena stranka ni bila pozvana, da odgovori na tožbo, torej da je bil zamudni sklep izdan v nasprotju z določbo (1. točke) prvega odstavka 318. člena ZPP, kot tudi postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana takrat, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Bistvo teh pritožbenih očitkov je trditev, da tožena stranka v sodni pošiljki ni prejela tudi poziva sodišča prve stopnje za odgovor na tožbo.

12. Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka sodno pošiljko s tožbo tožeče stranke s prilogami prejela 16. 2. 2021, kar dokazuje tudi vročilnica v spisu, pripeta k list. št. 11. Sporna pa je vsebina sodne pošiljke, torej, ali je bil toženi stranki v tej sodni pošiljki poslan in toženi stranki vročen tudi poziv sodišča prve stopnje za odgovor na tožbo skladno z določbama 277. in 278/1 člena ZPP v zvezi s členom 424 in določbo 428/II člena ZPP.

13. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična. Domnevo o resničnosti tistega, kar je na vročilnico potrjeno, je dovoljeno izpodbijati, pri čemer pa je trditveno in dokazno breme, da podatki na vročilnici niso pravilni, na tistem, ki to izpodbija.

14. Pritožba trdi, da toženi stranki sodni poziv za odgovor na tožbo2 ni bil vročen. Iz vsebine vročilnice v spisu (pripete k list. št. 11) izhaja, da je bil v sodni pošiljki tudi sodni poziv za odgovor na tožbo (mot. Odg. (d2) 1. 2. 2021). Da je bilo temu tako, izhaja tudi iz uradnega zaznamka sodne zapisnikarice z dne 26. 3. 2021 (list. št. 26 v spisu), ki je pojasnila, da je iz sistema EVIP (sistem odpošiljanja pošiljk, uvedenega s strani VSRS-CIF) razvidno (priloga C1 in C2 v spisu in l. št.27 in 28), da je sodna pošiljka vsebovala 12 listov in sicer: 3 liste tožbe, 5 listov prilog k tožbi (A2-A5), 1 list poziva na vložitev odgovora na tožbo, 1 list povabila k postopku mediacije, 1 list soglasja k začetku postopka mediacije in 1 list promocijskega letaka za postopek mediacije (C3 v spisu). Vse to je sodnica sodišča prve stopnje povzela tudi v pojasnilu k pritožbenim navedbam po določilu drugega odstavka 345. člena ZPP3. Število listov (12) z vsebino, navedeno v uradnem zaznamku, ki izhaja tudi iz vsebine, zapisane na vročilnici, se ujema tudi s spisovnim gradivom.

15. Navedeni spisovni podatki tako potrjujejo vsebino vročilnice, kot je zapisana in navedena na sami vročilnici, ki je javna listna.

16. Navedbe tožene stranke o vsebini prejete sodne pošiljke, na kar je opozorjeno tudi v pojasnilu sodnice sodišča prve stopnje, niso povsem konsistentne, saj v prošnji za vročitev poziva na odgovor z dne 3. 3. 2021, poslani po pooblaščencu, navaja, da je bila toženi stranki vročena tožba (op. 3 listi) in prva stran poziva k mediaciji (1 list), torej skupaj 4 listi, v pritožbi pa navaja, da je poleg poziva na mediacijo prejela tožbo in 5 prilog, kar pa gotovo glede na spisovno gradivo predstavlja skupaj več kot 4 liste. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je tožena stranka po pooblaščencu 24. 2. 2021 (torej zadnji dan 8 dnevnega roka od prejema sodne pošiljke) podala soglasje k postopku mediacije (list. št. 13 v spisu), vendar to še ne izkazuje, da v predmetni sodni pošiljki ni prejela tudi poziva za odgovor na tožbo.

17. Ob obrazloženem tako toženi stranki ni uspelo izpodbiti pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da je bil toženi stranki 16. 2. 2021 poleg tožbe s prilogami vročen tudi poziv za odgovor na tožbo (z dne 1. 2. 2021) z ustreznim pravnim poukom na pravne posledice in da je bila tako tožba v odgovor toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa na tožbo v zakonskem 8. dnevnem roku ni odgovorila.4

18. Razlogom sodišča prve stopnje o pravočasnosti vložene tožbe pritožba ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa povzelo in tudi navedlo dejstva, navedena v tožbi, ki jih je zaradi pravila o afirmativni litiskontestaciji štelo za priznana in ki po pravilno navedenem materialnem pravu (določbe členov 33/1, 24/1 in 34. člena Stvarnopravnega zakonika), utemeljujejo tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti, pri čemer tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, in obrazložilo tudi, da ta dejstva, navedena v tožbi, niso v nasprotju s predloženimi dokazi niti s splošno znanimi dejstvi.

19. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo izpolnjenost vseh potrebnih že navedenih zakonskih pogojev za izdajo zamudnega sklepa. Ob obrazloženem so neutemeljeni pritožbeni očitki o absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno.

20. Pritožbeni razlogi se tako pokažejo za neutemeljene in ker ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

21. Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila. Priglasila in zahtevala pa jih je tožeča stranka za odgovor na pritožbo. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP bo morala tožena stranka, ker v pritožbenem postopku ni bila uspešna, v roku 15 dni od prejema tega sklepa tožeči stranki povrniti njene potrebne stroške odgovora na pritožbo. Ti predstavljajo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo priznane stroške odgovora na pritožbo v višini 375 točk (tar. št. 21/1 v zvezi s tar. št. 18/2 OT) in 50 točk za končno poročilo stranki, kar skupaj predstavlja 425 točk, 2 % materialnih stroškov, kar predstavlja 8,5 točke, skupaj torej 433,5 točke, ob vrednosti točke 0,60 EUR in z 22 % DDV to predstavlja znesek 317,32 EUR. Ta znesek mora tožena stranka tožeči stranki povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.5 1 Primerjaj list. št. 33 v spisu. 2 Prim. poziv z dne 1. 2. 2021, list. št. 11 v spisu. 3 Primerjaj list. št. 33 v spisu. 4 Tožena stranka je odgovor na tožbo sodišču prve stopnje posredovala 8. 3. 2021, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa - l. št. 19 in 20 v spisu. 5 Primerjaj Načelno pravno mnenje, občna seja VSRS, 13. 12. 2006.