Jedro

Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.

Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I. izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3.7.2013 ugodi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v točki II. izreka potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, v točki II. izreka pa tožeči stranki naložilo v plačilo 316,19 EUR stroškov postopka prvega toženca in 337,45 EUR stroškov postopka druge toženke.

2. Iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pritožuje tožnica po pooblaščenki. Navaja, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in na naroku po resnici izpovedala, kaj je razlog, da pritožbe, kljub temu, da je osnutek naredila že prej, ni mogla oddati pravočasno. Sklepanje sodišča, da bi morala poskrbeti, da bi osnutek pritožbe posredovala substitutu že predzadnji dan pritožbenega roka, je neživljenjsko in nečloveško. Neživljenjsko je, da bi ob vsakem slabem počutju odvetnik vnaprej poiskal substituta. Dne 1.7.2013 se je le slabše počutila, ni pa še imela simptomov trebušne gripe, ki bi kazali, da naslednji dan ne bo mogla priti v službo in dokončati pritožbe. Dne 2.7.2013 zaradi bruhanja in driske ni mogla iz stanovanja, tudi do zdravnika ni bila sposobna priti. Sicer pa je vedela, da se bo stanje začelo popravljati v roku enega ali dveh dni, saj trebušna gripa mine sama od sebe. Trebušna gripa sicer ni hudo bolezensko stanje, je pa neugodna, in v času, ko so prisotni simptomi bolezni, bolnik ni sposoben za delo. Takoj, ko je to zmogla, je dokončala pritožbo in jo oddala. Zdravnica jo je pregledala 3.7.2013. Že po zunanjih znakih je ugotovila, da ima trebušno virozo ter ji dala potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Stanje 2.7. je bilo tako slabo, da kolegu niti ne bi mogla prenesti vseh dejstev, ki so pomembni za vložitev pritožbe. Ker je vstop v pisarno mogoč le z njenim prstnim odtisom, nihče niti ni mogel v pisarno. Stranka ne sme biti oškodovana zaradi bolezni odvetnika.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP mogoča le, če stranka, ki poda predlog za vrnitev v prejšnje stanje, izkaže, da gre za zamudo, ki je pogojevana z nezakrivljenim ravnanjem, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja. Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Vsebino pravdnega standarda je potrebno napolniti glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Okoliščine, ki jih je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje (dejansko stanje), pa so po prepričanju pritožbenega sodišča take, da ob pravilni razlagi prvega odstavka 116. člena ZPP opravičujejo vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe. Ustavno sodišče je večkrat opozorilo, da sodišča v konkretnih primerih pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ne smejo razlagati prestrogo (1).

6. Pooblaščenki tožeče stranke je s predložitvijo zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (priloga A107), to je z zakonsko predvidenim potrdilom (drugi odstavek 115. člena ZPP), uspelo dokazati, da 2.7.2013 (zadnji dan pritožbenega roka) zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ni mogla opraviti procesnega dejanja. V tem primeru je bilo to dejanje vložitev pritožbe. Potrdilo je na predpisanem obrazcu izdal zdravnik. Gre za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. člen ZPP). Da v potrdilu navedena dejstva niso resnična, ali da je nepravilno sestavljeno, ni nihče dokazoval (četrti odstavek 224. člena), zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno presojo dejstev, ki se s potrdilom potrjujejo.

7. Stranka ima pravico, da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti (2). Odvetnica je nenadno zbolela in na dan, ko bi morala po dogovoru s tožnico dokončati pritožbo in jo oddati, tega ni zmogla storiti. Da je temu tako, potrjuje zdravniško potrdilo – javna listina. Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta. Slabo počutje po počitku (čez noč) ponavadi preneha, redkeje je znamenje bolezni, kot je trebušna gripa, ki sicer ni huda bolezen, je pa bolezen, ki človeka za dan ali dva onesposobi za praktično vsakršna opravila. Čeprav mora odvetnik skladno s sodno prakso računati tudi z naključji, ki se mu lahko pripetijo, pa glede na okoliščine konkretnega primera odvetnici ni mogoče očitati, da bi morala računati, da bo čez noč tako zbolela, da ne bo sposobna iti niti iz stanovanja. Ker je šlo za pisanje pritožbe v obsežni zadevi, tudi ni mogoče od odvetnice pričakovati, da bi zagotovila substituta, ki bi dokončal njeno pritožbo. Odvetniki imajo vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali pritožbo namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo.

8. Splošno znano je, da v primeru bruhanja in driske takojšen obisk pri zdravniku ni potreben, ker se simptomi ponavadi umirijo sami od sebe. Zato je neutemeljen tudi očitek pooblaščenki tožnice, da ni šla k zdravniku že 2. 7. Stališče prvega sodišča, da bi si odvetnica s tem, če bi poskrbela vsaj za oddajo osnutka pritožbe, varovala pritožbeni rok, pa je zmotno. Pritožbeno sodišče namreč lahko upošteva le navedbe, podane v pravočasni pritožbi.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v točki I. izreka spremenilo tako, da je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo.

10. Ker se po ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravda vrne v stanje, v katerem je bila pred zamudo (drugi odstavek 116. člena ZPP), naj sodišče pravočasno pritožbo tožeče stranke zoper sodbo z dne 15.5.2013 vroči nasprotni stranki v odgovor, nato pa spis, če bodo izpolnjene tudi ostale procesne predpostavke, ponovno pošlje pritožbenemu sodišču, da bo odločilo o pritožbi.

11. Ker pritožnica navaja, da izpodbija cel sklep, pritožbo pa obrazloži le v delu glede vrnitve v prejšnje stanje, ne pa tudi glede odločitve o stroških postopka, je pritožbeno sodišče slednjo preizkusilo le v okviru uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov po drugem odstavku 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je na 156. členu ZPP temelječa odločitev, da mora tožeča stranka toženima povrniti stroške, ki sta jih imeli zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, materialnopravno pravilna. Gre namreč za stroške, ki so nastali po naključju, ki se je primerilo tožeči stranki. Tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev ni. Zato je potrdilo II. Izreka izpodbijanega sklepa (druga točka 365. člena ZPP).

12. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

(1) prim. odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-184/98, Up-216/99, Up-552/09

(2) sklep US RS, Up-216/99