Jedro

Kadar je izrek odločitve sodišča druge stopnje, ki deloma spreminja odločitev sodišča prve stopnje, določljiv do te mere, da ga je mogoče izvršiti, morebitni popravni sklep služi le popolni jasnosti sodbenega izreka in ne pomeni ponovne odločitve o isti stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 168,54 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 392.187 SIT (sedaj 1.125,27 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov v obdobju od 1.1.2003 do 1.12.2004 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Višje sodišče kot sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem pustilo deloma v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 796,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov v obdobju od januarja 2003 do vključno decembra 2003. V presežku in sicer za glavnico v znesku 842,10 EUR in za zakonske zamudne obresti od posameznih mesečnih zneskov v obdobju od januarja 2004 do vključno decembra 2004 pa je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu je zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je predlagala popravo sodbe zaradi domnevne nerazumljivosti njenega izreka, v katerem ni natanko določena glavnica in tek zakonskih zamudnih obresti od vsakega zneska glavnice posebej.

Višje sodišče v Ljubljani je predlogu tožeče stranke ugodilo in svojo sodbo, s katero je delno ugodilo pritožbi tožene stranke, popravilo tako, da je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati glavnico v skupnem znesku 796,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od januarja do vključno decembra 2003, pri čemer pa zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov glavnice tečejo od njihove zapadlosti v posameznih zneskih v letu 2003 do plačila (torej v tolarjih do 31.12.2005 in v evrih od 1.1.2007 dalje do plačila).

Tožena stranka se je pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijane odločitve z zavrnitvijo predloga na popravo sodbe. Po njenem mnenju ne gre za popravo očitnih pisnih napak (člen 328. ZPP) temveč za spremembo vsebine sodbenega izreka. V popravnem sklepu je namreč v celoti spremenjen tek obresti, saj te v sodbi z dne 7.3.2007 od posameznih zneskov, zapadlih v letu 2003, tečejo do vključno decembra 2003, v popravnem sklepu pa je določeno, da te obresti tečejo do plačila in ne do decembra 2003. Svoje obveznosti po sodbi z dne 7.3.2007 je tožena stranka v celoti poravnala. Sodba z dne 7.3.2007 je torej že postala pravnomočna (319. člen ZPP), sodišče pa je z izdajo popravnega sklepa odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno.

Pritožba je bila dostavljena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi (med drugim) očitne pisne pomote, ki jih vsebuje izdana sodba. Na predlog tožeče stranke je Višje sodišče v Ljubljani presodilo, da vsebuje sodbeni izrek z dne 7.3.2007 pomanjkljivosti v obliki, zaradi katerih bi lahko nastali problemi pri izvršitvi sodbe. Ugotovilo je, da res niso navedeni posamezni mesečni zneski, od katerih tečejo zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila. Zato je izrek svoje sodbe z dne 7.3.2007 popravilo tako, da je posebej navedlo posamezne zneske, ki so zapadli v plačilo v letu 2003 in odločilo, da od teh zneskov tečejo zakonske zamudne obresti od njihove zapadlosti do plačila.

Pritožba, vložena proti popravnemu sklepu, ima sicer prav, da sodba z dne 7.3.2007 nima pomanjkljivosti glede oblike, kar kaže na vprašljivost utemeljenosti predloga za izdajo popravnega sklepa, vendar se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da je s popravnim sklepom bilo odločeno o stvari, ki je že pravnomočno razsojena.

Pregled zadeve je namreč pokazal, da je višje sodišče, ko je odločalo o pritožbi tožene stranke, tej le delno ugodilo tako, da je utemeljenost glavničnega zneska vezalo le na leto 2003 (ob upoštevanju materialne določbe četrtega odstavka 913. člena ZOR, ki pravi, da v vsakem primeru zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo, kar pomeni, da je izrek o teku zakonskih zamudnih obresti od dosojenega glavničnega zneska po posameznih obrokih zapadlosti ostal v veljavi tako, kot je določeno v sklepu Okrajnega sodišča v Krškem. Gre torej le za delno spremembo glede višine glavnice (z zapadlostjo posameznih obrokov), ne pa za spremembo o načinu teka zakonskih zamudnih obresti. To je razvidno tudi iz obrazložitve sodbe z dne 7.3.2007 (drugi in tretji odstavek njene četrte strani). Sodbeni izrek je torej določljiv in - ker je glede teka zakonskih zamudnih obresti ostal v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem z dne 18.10.2005 - tudi izvršljiv. Izpodbijani popravni sklep, izdan v skladu z določbo 328. člena ZPP, je torej samo bolj jasno in konkretizirano s povzetkom dela sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem opredelil posamezne obroke glede njihove zapadlosti in glede teka zakonskih zamudnih obresti od tedaj dalje pa do plačila.

Po povedanem je bilo treba - kljub temu, da se postavlja vprašanje potrebnosti izpodbijanega popravnega sklepa - pritožbo tožene stranke zavrniti in sklep o popravi potrditi (353. člen ZPP).

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, v njej pa v skladu z določbami Odvetniške tarife zaznamovala stroške. Po predlogu za odmero stroškov so ti odmerjeni po določilih tarife na 168,54 EUR in naloženi v plačilo toženi stranki (165. v zvezi s 154. členom ZPP).