Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, saj iz dopisa pošte izhaja, da se na naslovu nahaja stanovanjska hiša z nameščenim hišnim predalčnikom. ZPP kot razlog za vrnitev poštne pošiljke sodišču določa le, da se pisanje vrne le v primeru, če naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben. Dejstvo, da na hišnem predalčniku ni bilo izrecnega naziva tožene stranke, pa ne pomeni, da tožena stranka ni imela predalčnika ali je bil ta neuporaben.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 6. 2016 zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sklep in navaja, da je sodišče štelo, da je vročevalec sodno pošiljko naslovljeno na toženo stranko in tožbo s pozivom na odgovor na tožbo vročal na predpisan način, kot to določa ZPP ter da je prišlo do fikcije vročitve, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Iz pojasnila pošte z dne 26. 5. 2016 izhaja, da je pri vročanju prišlo do pomote pismonoše, ker se na tem naslovu nahaja stanovanjska hiša z nameščenim hišnim predalčnikom, zakonita zastopnica pa je vložila naslovniku naročilo, da se pošiljke, ki se vročajo po določbah Zakona o poštnih storitvah prepošiljajo na naslov A., B. Iz drugega spisovnega podatka, konkretno obvestila o prispelem pismu, določno izhaja, da tožena stranka, kot je zabeležil poštni uslužbenec, nima hišnega predalčnika in da je bil naslovnik obveščen o prispelem pismu 20. 4. 2016. Tožena stranka dokazuje resničnost dejstva, da ima na naslovu C., D., hišni predalčnik, konkretno na ograji dvorišča, ki ograjuje poslovni prostor. Pismonoša ni pustil sodne pošiljke v hišnem predalčniku. Tožena stranka tudi poziva na odgovor ni nikoli prejela, ker ni prejela obvestila o prispelem pismu. Poštni uslužbenec bi moral skladno s 142. členom ZPP obvestilo o došli pošiljki pustiti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku, ki ga je tožena stranka imela nameščenega na naslovu, ki je kot tak vpisan v register. Vročitev ni bila opravljena skladno z določili ZPP, zato tožena stranka zaradi tega ni zamudila roka za odgovor na tožbo. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je materialnopravno zmotna.

5. ZPP v prvem odstavku 142. člena določa, da se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. člena ZPP in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP. Sodišče je toženi stranki tožbo poskušalo vročiti 12. 4. 2016, vendar to ni bilo mogoče, pri čemer je bila pošiljka vrnjena z oznako preseljen. V nadaljevanju je sodišče opravilo poizvedbe pri sodnem registru Okrožnega sodišča v Murski Soboti in dobilo odgovor, da je naslov tožene stranke še vedno na naslovu označenem v pošti, tako da je sodno pisanje ponovno vročalo na navedeni naslov. Sodišče se pri tem sklicuje na vrnjeno poštno pošiljko, iz katere izhaja, da tožena stranka nima hišnega predalčnika. Iz obrazložitve tudi izhaja, da je pošta dne 26. 4. 2016 zakonito zastopnico pozvala o nujnosti namestitve in označitve hišnega predalčnika skladno s 43. členom Zakona o poštnih storitvah. Sodišče je štelo, da je vročevalec toženi stranki pravilno vročal poštno pošiljko na naslovu, ki je vpisan v sodni register.

6. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožene stranke utemeljena, saj iz pojasnila pošte o vročanju - F. d. o. o. z dne 26. 5. 2016 (l. št. 15) izhaja, da pošta domneva, da je ob vračilu pisma prišlo do neljube pomote pismonoše, ter da se na naslovu nahaja stanovanjska hiša z nameščenim hišnim predalčnikom, na katerem pa ni oznake naslovnika, prav tako na naslovu ni nameščene oznake naslovnega podjetja, pri čemer je zakonita zastopnica naslovnika na pošto vložila naslovnikovo naročilo, da se pošiljke, ki se vročajo po določbah Zakona o poštnih storitvah, prepošiljajo na naslov A., B. Iz predloženega dopisa namreč izhaja, da se na naslovu nahaja stanovanjska hiša z nameščenim hišnim predalčnikom, na katerem ni oznake naslovnika, prav tako nikjer na naslovu ni nameščene oznake naslovnega podjetja. 142. člen ZPP v tretjem odstavku določa, da če vročitev po 140. členu zakona ni možna, se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju naslovnega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročevalec vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Po določilih četrtega odstavka 142. člena ZPP pa se šteje vročitev za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

7. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, saj iz samega dopisa pošte izhaja, da se na naslovu nahaja stanovanjska hiša z nameščenim hišnim predalčnikom, pri čemer navedba, da se na hiši ne nahaja oznaka naslovnega podjetja (tožene stranke), ter da na hišnem predalčniku ni bilo oznake tožene stranke. ZPP kot razlog za vrnitev poštne pošiljke sodišču določa le, da se pisanje vrne le v primeru, če naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben. Dejstvo, da na hišnem predalčniku ni bilo izrecnega naziva tožene stranke, pa ne pomeni, da tožena stranka ni imela predalčnika ali je bil ta neuporaben.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.