Jedro

Odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov (drugi odstavek 29. člena SZ-1). Etažni lastniki se lahko dogovorijo za drugačen način porazdelitve bremen, vendar pa morajo v takšnem primeru skleniti sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu, da se posamezni lastnik izključi iz sistema plačevanja stroškov).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. I. in IV. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v tč. I izreka pustilo sklep o izvršbi VL 100980/2015 z dne 2. 9. 2015 v veljavi v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo plačilo glavnice v višini 245,43 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 236,61 EUR od 25. 8. 2015 dalje in od zneska 8,82 EUR od 1. 9. 2018 dalje, ter v katerem je bilo tožencu naloženo plačilo izvršilnih stroškov. V točki II je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem tožnica zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 8,82 EUR od 25. 8. 2015 do 1. 9. 2015, ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Zaradi delnega umika je v preostalem delu sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo (tč. III). Tožencu je naložilo še plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 10,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. IV. izreka).

2. Toženec v pravočasni pritožbi smiselno izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Podrejeno predlaga razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je podal dokazna predloga za zaslišanje priče in sebe, iz česar izhaja smiselna zahteva za izvedbo glavne obravnave. Poudarja, da izpodbijana sodba nima razlogov o poslovnem razmerju z družbo J., d. o. o., ter o pravnem nasledstvu tožnice, zato se sodbe ne da preizkusiti. Protispisna je ugotovitev sodišča, da tožnica na podlagi odločbe Občine Jesenice opravlja občinsko gospodarsko javno službo, saj se odločba glasi na drugo pravno osebo. Sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Iz tega razloga tudi ni podana aktivna procesna legitimacija tožnice. Posledično je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica ni imetnica koncesije. Glede pravnega nasledstva ni podala substanciranih trditev. Dejansko stanje v zvezi s tem je nepopolno ugotovljeno. Posledično je zmotno uporabljeno materialno pravo. Nadalje navaja, da tožnica ni izkazala, kdaj naj bi toženec začel z odjemom in koriščenjem toplotne energije. Zgolj priključitev toženca na skupno odjemno mesto ne zadostuje za ugotovitev, da je bila pogodba tudi sklenjena. Sodišče ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo, da je pogodba sklenjena. Navedba toženca, da ni v poslovnem razmerju s tožnico, je negativno dejstvo, zato je bilo dokazno breme na tožnici. Opozarja, da sodišče ni povzelo trditvene in dokazne podlage tožnice, zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Meni, da je zmotna ugotovitev sodišča, da pogodba med strankama ni prenehala, glede na to, da je družba J., d. o. o., umaknila predlog za izvršbo. Neizkazana je višina vtoževanih računov, saj ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče ugotovilo delež obveznosti toženca ter ali je obveznost pravilno porazdeljena med vse etažne lastnike. Navedenega tožnica tudi kljub izrecnemu opozorilu toženca ni konkretno zatrjevala in dokazala. V tem delu izpodbijane sodbe zato ni mogoče preizkusiti. Posledično je podana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da bi bil ob razdelitvi stroškov ali ob pogodbi o medsebojnih razmerjih mogoč odstop od pogodbe, kar nasprotuje zaključku sodišča, da odstop od pogodbe s stani posameznega odjemalca ni mogoč. Soglasje vseh etažnih lastnikov ustreza namenu, ki ga sodišče opredeljuje kot relevantnega za odstop od pogodbe. Prav tako iz zapisnika sestanka sveta stanovalcev izhaja, da so stanovalci seznanjeni s posledicami odstopa. Sodišče se ni jasno opredelilo do navedb toženca o diskriminatorni obravnavi in kršitvi 14. člena Ustave RS glede na okoliščino, da so trije etažni lastniki odstopili od pogodbe.

3. Tožnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnik pa ga s pritožbo ne more več izpodbijati. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP). Vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo. Kot bistveno je ugotovilo: - da tožnica na podlagi Odločbe Jesenice št. 000 z dne 31. 3. 2014 opravlja občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s toploto; - da je toženec lastnik stanovanja na naslovu C.; - da je bila v vtoževanem obdobju predmetna večstanovanjska stavba priključena na distribucijsko omrežje za prenos toplote in da je toploto dejansko prejemala in da slednjo dobavlja tožnica do skupnega odjemnega mesta.

6. V sporih majhne vrednosti obstajajo izjeme od obligatornosti glavne obravnave (prvi in drugi odstavek 454. člena ZPP), če nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. V zvezi s tem je zmotno stališče toženca, da je s podanima dokaznima predlogoma za zaslišanje priče in sebe - stranke izrazil zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava. Zahteva za izvedbo naroka mora namreč biti izražena izrecno. Takšne zahteve pa nobena od pravdnih strank ni podala.2 Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo brez naroka na podlagi pisnih dokazov.

7. Očitek toženca, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni povzelo trditvene in dokazne podlage tožnice, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je v 2. točki obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, kakšen je zahtevek tožnice: navedlo je vse vtoževane račune. V nadaljevanju se je opredelilo do vseh ugovorov toženca. Čeprav ni podrobno povzelo vseh navedb tožnice, ni storilo smiselno uveljavljene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadošča, da je v obrazložitvi navedlo zahtevke strank, bistvene navedbe o dejstvih, na katere se opirajo zahtevki, in predpise, na katere se je oprlo (457. in 324. člen ZPP).

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica na podlagi Odločbe Jesenice št. 000 z dne 31. 3. 2014 opravljala občinsko gospodarsko javno službo, ker se odločba glasi na E., d. d., in ne na tožnico. Iz 2. točke izreka navedene odločbe, na katero se je oprlo sodišče, izhaja, da mora E., d. d., pred podpisom koncesijske pogodbe ustanoviti novo družbo, ki bo v njeni 100 % lasti in bo imela isto pooblaščeno osebo in zakonitega zastopnika ter bo izpolnjevala vse pogoje za opravljanje gospodarske javne službe. Da se dejavnost na podlagi odločbe opravlja v drugi pravni osebi, je tožnica tudi zatrjevala v dopolnitvi tožbe. Toženec navedenemu ni ugovarjal. Protispisnosti torej ni. Prav tako ne očitane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je neutemeljena pritožbena navedba v zvezi z aktivno legitimacijo tožnice. Glede na navedeno so neodločilne vse pritožbene navedbe o poslovnem razmerju z J., d. o. o., ter o pravnem nasledstvu tožnice. Tožnica je navedla, da je do 31. 8. 2014 dejavnost gospodarske javne službe oskrbe s toploto opravljala J., d. o. o., čemur toženec ni nasprotoval. S tem ko se sodišče do navedenega ni opredelilo, ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, prav tako pa ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

9. Peti odstavek 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice3 določa, da se v primeru, da pogodba ni sklenjena v pisni obliki, pa odjemalec kljub temu prične z odjemom toplote, šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovitev, da je bila v vtoževanem obdobju večstanovanjska stavba priključena na distribucijsko omrežje za prenos toplote in jo dejansko tudi prejemala, pravilno zaključilo na podlagi citirane določbe splošnih pogojev, da je ugovor toženca glede nesklenitve pogodbe neutemeljen. Posledično ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na kakšni podlagi je vzpostavilo domnevo o obstoju pogodbe. Toženec pa tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da tožnica ni izkazala, kdaj naj bi toženec začel z odjemom in koriščenjem toplotne energije, saj z navedenim izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

10. Glede na to, da je tožnica dokazala obstoj pogodbe, je bilo na tožencu, da dokaže, da je od pogodbe odstopil. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da na sprejetje toženčevega odstopa od pogodbe kaže umik predlog za izvršbo s strani družbe J., d. o. o. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se umik izvršilnega predloga ne more šteti za konkludentno strinjanje z odstopom toženca od pogodbe. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da odstop od pogodbe s strani posameznega odjemalca ni mogoč. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da so si razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju, ker je sodišče obrazložilo, da je možno na podlagi SZ-14 spremeniti rabo skupnih delov. Odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov (drugi odstavek 29. člena SZ-1).5 Etažni lastniki se lahko dogovorijo za drugačen način porazdelitve bremen, vendar pa morajo v takšnem primeru skleniti sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu, da se posamezni lastnik izključi iz sistema plačevanja stroškov), česar pa toženec ni zatrjeval. Zatrjeval in dokazal je le, da etažni lastniki soglašajo z njegovim odstopom od pogodbe, ne pa z drugačno porazdelitvijo stroškov ogrevanja, kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Drugačno pritožbeno zatrjevanje pomeni izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, s čimer zaradi omejenosti pritožbenega preizkusa v sporu majhne vrednosti toženec ne more uspeti.

11. Posledično je neutemeljena pritožbena graja, da se sodišče prve stopnje ni jasno opredelilo do navedb toženca o diskriminatorni obravnavi glede na to, da naj bi trije etažni lastniki že odstopili od pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je neutemeljeno, sicer pomanjkljivo, sklicevanje toženca na druge stanovalce, ki naj bi se odklopili od ogrevanja, glede na to, da odstop od pogodbe s strani posameznega odjemalca ni mogoč, ter glede na to, da ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih.

12. Neutemeljeno je tudi nasprotovanje toženca višini vtoževanih računov, češ da ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče ugotovilo delež obveznosti toženca ter ali je obveznost pravilno porazdeljena med vse etažne lastnike. Skladno s 451. členom ZPP bi toženec moral v postopku v sporih majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo. Ne drži pritožbena navedba, da je toženec vtoževanim računom v odgovoru na tožbo konkretizirano ugovarjal. Pritožbene navedbe o tem so prepozne in neupoštevne pritožbene novote. Ker jih na prvi stopnji ni bilo, se sodišče prve stopnje do navedenega tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, prav tako pa ne kršitev iz 15. točke navedenega člena, saj ne gre za protispisnost. 13. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (tč. I in IV) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 722. 3 Uradni list RS, št. 32/2009, 50/2012. 4 Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003 s spremembami. 5 Prim. sodbo VSL I Cp 700/2016 z dne 31. 5. 2016.