Jedro

Sodba pravdnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe.

V kolikor sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, zmotna uporaba pravil v dokaznem bremenu ni razlog, s katerim bi lahko stranka v reviziji uspela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Toženec (zavarovanec tožnice) je 7.9.1999 povzročil prometno nesrečo. Tožnica je oškodovancu izplačala 1.850.000,00 SIT odškodnine. V tej pravdi zahteva od toženca plačilo "regresa" (odškodnine zaradi kršitve zavarovalne pogodbe), ker je bil v času prometne nesreče vinjen. V kazenskem postopku je bil toženec pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je sodbo potrdilo.

Toženec vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da iz obrazložitve ni razvidno, zakaj sodišče ni sprejelo izvedenskega mnenja v delu, ko izvedenka ugotavlja, da bi toženec lahko imel v krvi v času nesreče zgolj 0.5 g/kg alkohola. Prav tako so zaključki sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi, in sicer z ugotovitvijo zdravnice pri strokovnem pregledu, da pri tožencu ni bilo znakov vinjenosti. Podana je tudi kršitev pravila vezanosti pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo. V kazenskem postopku je bil toženec pravnomočno obsojen za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti zaradi kršitve drugega odstavka 44. člena (prehitro približevanje prehodu za pešce) Zakona o varnosti vestnega prometa (Ur. l. RS 30/98 in nadaljnji, v nadaljevanju ZVCP). Alkohol tako ni bil kvalifikatoren znak kaznivega dejanja, kar pomeni, da sodišče v pravdnem postopku ne more ugotoviti, da je bil toženec pod vplivom alkohola. Pravdno sodišče se glede dokazovanja vinjenosti toženca ne more sklicevati na izrek kazenske sodbe, iz katere izhaja, da imel toženec v urinu prisotnost alkohola (prisotnost alkohola v urina ne pove, ali je oseba pod vplivom alkohola). Nadalje pa je podana tudi zmotna uporaba materialnega prava, in sicer je sodišče zmotno štelo, da je dokazno breme glede vinjenosti na strani toženca (zavarovanca). V takem primeru tveganje, da zavarovancu ni bilo mogoče vzeti vzorca krvi, nosi zavarovalnica in s tem tudi dokazno breme. Predlaga, da se reviziji ugodi in spremeni sodba tako, da se zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

1. Glede procesnih kršitev: Očitane procesne kršitve niso podane. V zvezi s prvim očitkom revizijsko sodišče ugotavlja, da izvedenka nikoli ni podala ugotovitve, da bi lahko imel toženec v krvi manj kot 0.5g/kg alkohola v krvi. To je izvedenka povedala za primer, če bi obstajala kot dokaz vinjenosti zavarovanca zgolj analiza urina. V nadaljevanju pa je pojasnila, da v konkretnem primeru obstaja kot dokaz vinjenosti poleg urina še izdihani zrak in na podlagi tega lahko z gotovostjo zaključi, da je bil tožnik v času nesreče vinjen (da je imel v krvi preveliko mero alkohola).

Drugi očitek je prav tako neutemeljen, saj je izvedenka v svojem mnenju upoštevala tudi strokovni pregled toženca pri zdravnici, vendar je prišla do drugačnih zaključkov, kot je to pojasnilo že sodišče druge stopnje.

Glede kršitve določbe o vezanosti pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo revizijsko sodišče pojasnjuje, da je pravdno sodišče vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost. Z drugimi besedami to pomeni, da sodba pravdnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe. V konkretnem primeru vinjenost toženca ni bila objektivni znak kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, torej ni bila podlaga za izdajo kazenske obsodilne sodbe. To pomeni, da je pravdno sodišče lahko ugotovilo vinjenost toženca in s tem ni v ničemer poseglo v ugotovitve kazenskega sodišča. Nadalje je neutemeljen tudi očitek, da se pravdno sodišče zmotno sklicuje glede vinjenosti toženca na izrek kazenske sodbe, kjer je bilo ugotovljena prisotnost alkohola v urinu na dovoljeno mejo. Da je bil toženec v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka (pozitiven alkotest, urinski test iz izvedensko mnenje).

2. Glede zmotne uporabe materialnega prava (kršitev pravil o dokaznem bremenu): Revident navaja, da tveganje, da zavarovancu ni mogoče odvzeti krvi, nosi zavarovalnica in je v takšnem primeru dokazno breme glede vinjenosti na njeni strani. Povedano drugače: meni, da domneva vinjenosti, kot jo predvidevajo splošni zavarovalni pogoji, v primeru, ko jo zavarovanec ne more izpodbiti na način predviden s pogoji, ne velja. To pomeni, da je dokazno breme glede vinjenosti na strani zavarovalnice in ne zadostuje dokazati zgolj domnevno bazo.

Revizijskemu sodišču se z očitano kršitvijo materialnega prava ni bilo potrebno ukvarjati, ker sodišče ni ugotovilo vinjenosti toženca niti na podlagi domneve niti na podlagi pravil o dokaznem bremenu. Kot je revizijsko sodišče že zgoraj pojasnilo: sodišče je vinjenost toženca, ne glede na domnevo, ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov, in sicer alkotesta, urinskega testa, izjave toženca, da je kritičnega dne popil večjo količino alkohola in izvedenskega mnenja (glej drugi odstavek na strani 4 sodbe prve stopnje ter zadnji odstavek na strani 2 sodbe druge stopnje). Iz tega torej izhaja, da v kolikor sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, zmotna uporaba pravil o dokaznem bremenu ni razlog s katerim bi lahko stranka uspela v reviziji.(1) Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

Op.št. (1): Uspela bi v primeru, če bi sodišče imelo spoznavno krizo (situacija non liquet) in bi odločalo na podlagi pravil o dokaznem bremenu.