Jedro

Tožeča stranka je v svoji vlogi strošek v višini 65 000,00 EUR (kot upravičeni strošek nakupa spletnega programa B.) v prijavi umestila med neopredmetena osnovna sredstva ter hkrati navedla, da bo programsko opremo B. začela prodajati oziroma z njo razpolagati v letu 2019 in s tem pred potekom treh let od napovedanega zaključka projekta v letu 2017. Vendar pa je obenem iz tožbenih navedb in iz listin, ki so v spisih, razvidno tudi, da pri računalniškem programu B. ne gre le za programsko opremo, ki je namenjena potrebam projekta, temveč da je omenjeni program, poleg prototipa vgradne omare, hkrati prijavljen kot projekt oziroma kot sestavni del projekta ter da je kot takšen obravnavan tako v prijavi kot v poslovnem načrtu. Glede projekta in njegovega trženja pa so v razpisu navedene zahteve, ki so različne od omejitev, ki jih vsebuje citirana določba 8.1. razpisa. Tako se npr. v 4. točki razpisa izrecno zahteva, da morajo biti ponujeni proizvodi in storitve tržno naravnani, rezultat sofinanciranja, t.j. nov ali izboljšan produkt pa, kot sledi iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN, najkasneje v 24 mesecih po zaključku celotnega projekta dostopen na trgu. Zato bi bilo po presoji sodišča pri odločanju, ali tožeča stranka izpolnjuje sporni pogoj iz razpisa, potrebno upoštevati omenjeni posebni položaj programa ter s tem povezane okoliščine, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi in na tej podlagi ponovno odločiti v zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Slovenskega regionalno razvojnega sklada o obravnavi projekta št. 8020-98/2016-2 z dne 21. 10. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju Sklad) je z izpodbijanim sklepom v postopku Javnega razpisa Spodbude za MSP v lesarstvu, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 52/2016, (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke, ki se je prijavila na Javni razpis s projektom "A." (v nadaljevanju projekt), ki se vodi pod št. vloge 2447VBLN, zavrnil kot neutemeljeno.

2. Iz obrazložitve sledi, da je Komisija za obravnavo vlog (v nadaljevanju Komisija) pri obravnavi vlog, prispelih na Javni razpis, ugotovila, da je bila vloga tožeče stranke vložena pravočasno. Pri pregledu vloge pa je potem ugotovila, da le-ta ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa.

3. Ugotovila je namreč, da je tožeča stranka za načrtovanje in programiranje B. priložila kot dokazilo predračun podjetja C. d.o.o. ter navedeni strošek v višini 65 000,00 EUR umestila med neopredmetena osnovna sredstva. Rezultat projekta bo sicer inovativni spletni program B. in prototip vgradne omare B. kar je razvidno iz 2. točke prijavnega obrazca in iz opisa projekta v 7. poglavju poslovnega načrta. Iz prijavnega obrazca in poslovnega načrta ter iz 3. poglavja finančne priloge poslovnega načrta pa je razvidno, da naj bi tožeča stranka tržila oziroma prodajala oba produkta.

4. Tožeča stranka je nadalje v prijavnem obrazcu in v poslovnem načrtu navedla, da bo projekt zaključen 30. 9. 2017, obenem pa je navedla tudi, da namerava programsko opremo B. prodajati v letu 2019. To pa ni v skladu s pogoji Javnega razpisa, saj se morajo v skladu s 4. alineo 8.1 točke razpisa neopredmetena osnovna sredstva uporabljati izključno pri upravičencu, ki je prejel regionalno državno pomoč in morajo ostati povezana v projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj tri leta po zaključku projekta. Ker bo projekt po navedbah tožeče stranke zaključen 30. 9. 2017, bi morala programska oprema oz. neopredmetena osnovna sredstva do 31. 12. 2010 ostati izključno v lasti tožeče stranke in se ne bi smela (že pred tem) odtujiti.

5. Razen tega je bilo, poleg manjših napak v prijavnem obrazcu ugotovljeno tudi, da je tožeča stranka vlogi priložila dokazila za stroške zunanjih izvajalcev v skupni višini 91 700,00 EUR, medtem ko je v prijavnem obrazcu uveljavljala upravičeni strošek v višini 92 000,00 EUR ter priložila Naročilnico podjetja D. d.o.o. št. 341-16 z dne 25. 8. 2016, iz česar je mogoče sklepati, da je bil projekt začet pred oddajo vloge na Javni razpis, kar pa je v nasprotju z 11. in 12. alineo 4.B točke Javnega razpisa. Zato je direktor Sklada sledil predlogu Komisije in vlogo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. 6. Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in samo določi v zadevi tako, da ugodi njeni vlogi za sofinanciranje ter ji omogoči sklenitev pogodbe oziroma priznanje vseh upravičenj, ki iz tega izhajajo, oziroma da toženi stranki naloži izplačilo denarne protivrednosti zaprošenih sredstev ter povračilo vseh strokov postopka. Toži iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

7. V tožbi navaja, da nasprotuje navedbam tožene stranke glede nameravane odtujitve programske opreme B. oziroma neopredmetenega osnovnega sredstva, ker ne temeljijo na navedbah in dokumentih, ki jih je tožeča stranka predložila v vlogi. Tožeča stranka je v vlogi (priloga Poslovni načrt) v 7. točki navedla, da je glavni cilj projekta izdelati visoko tehnološke vgradne omare. Za to je potrebno razviti ustrezno tehnološko opremo in izvesti dodatne raziskave materialov. Med vmesnimi cilji (C1) je navedla razvoj ustrezne programske opreme (B.). Pri tem gre za razvoj lastne programske opreme, ki bo v skladu s potrebami tožeče stranke, saj ustrezne rešitve na globalnem trgu ni. Tudi iz naslova projekta (A. - Raziskave, razvoj in inoviranje spletnega progama B. in protoptipa vgradne omare po meri B.) je razvidno, da projekt vključuje dva bistvena elementa, to je razvoj spletnega programa in prototipa omare. Tožeča stranka je nadalje pod točko 7 Poslovnega načrta navedla način pridobivanja prihodka iz naslova trženja produkta in plačljive licence ter pod točko 20 Poslovnega načrta navedla, da bo in kje bo spletni program tržila in da se bodo prihodki generirali iz naslova plačljivih licenc. O tem, da se bo spletno orodje B. tržilo na način prodaje licenc oziroma uporabe programa, pa sledi tudi iz nadaljnje vsebine (iz 12., 13. in 14. točke) Poslovnega načrta. Tožeča stranka je na ta način jasno izkazala, da bo neopredmeteno osnovno sredstvo (računalniški program B.), ki je eden od ključnih ciljev projekta, samostojno razvila in ga vseskozi ohranila v svoji lasti in med svojimi osnovnimi sredstvi. Sestavni del pristopa trženja lastne programske opreme (računalniškega programa), ki je posebej opisan v Poslovnem načrtu, pa je trženja tega programa in to na način sklenitve dogovora z uporabniki o brezplačni oziroma plačljivi uporabi programa To pomeni, da bo tožeča stranka vseskozi ostala edini lastnik programa - neopredmetenega osnovnega sredstva, saj je lastništvo podlaga za podeljevanje licenc in s tem za pridobivanje prihodkov iz tega naslova. Navedba tožene stranke o odtujitvi zato nima nobene podlage v predloženi dokumentaciji in je torej napačno navedla, da namerava tožeča stranka programsko opremo v letu 2019 prodajati. Zato tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja in je njen zaključek, da je tožeča stranka kršila pogoje javnega razpisa, napačen in brez podlage.

8. V zvezi z dokumentom z oznako Naročilnica pa tožeča stranka navaja, da je dokument izdalo podjetje D. d.o.o.dne 25. 8. 2016 na podlagi prošnje tožeče stranke, da se ji pripravi in posreduje ponudba. Pri oznaki Naročilnica gre za napako, saj gre dejansko za ponudbo, za katero je zaprosila tožeča stranka. Ponudnik nikoli ne izda naročilnice. Naročilnico izda vedno naročnik storitev. Iz vsebine dokumenta je vse to jasno razvidno. Gre za dokument, ki ga je izdala družba D. d.o.o. in s katerim je tožeči stranki poslala ponudbo za sodelovanje v obdobju od 1. 6. 2017 do 30. 9. 2017, s tem da bi se ponujene storitve začele izvajati 1. 6. 2017. Ugotovitev tožene stranke, da je bil projekt začet pred oddajo vloge na Javni razpis, ker je bila naročilnica izdana 25. 8. 2016, torej pred 29. 8. 2016, je zato nepravilna in neutemeljena. Gre le za ponudbo, ki jo je izdal potencialni dobavitelj in je zato normalno, da je datum izdaje dokumenta pred datumom oddaje vloge, saj tožeča stranka sicer dokumenta ne bi mogla vključiti kot prilogo v vlogo na Javni razpis. Navedba tožene stranke, da naj bi tožeča stranka kršila določbe 11. in 12. alinee 4.b točke razpisa, so zato po prepričanju tožeče stranke neutemeljene.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo stroškov postopka. V zvezi s tožbenimi ugovori navaja, da je tožeča stranka v svoji vlogi opredelila spletni program B. kot neopredmeteno osnovno sredstvo, kar je pravilno in skladno z MRS in ga je kot takšnega upoštevala tudi tožena stranka. Določbe razpisa so jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot se glasijo, kar pomeni, da se morajo neopredmetena osnovna sredstva uporabljati izključno pri upravičencu, ki je prejel regionalno državno pomoč, in to najmanj tri leta po zaključku projekta. Omenjena dikcija izključuje tako razpolaganje v smislu prodaje, kot tudi vsako razpolaganje, s katerim je osnovno sredstvo dano v uporabo tretjemu. Pri tem je nepomembno, da računalniški program kot neopredmeteno osnovno sredstvo ostane v uporabi tudi pri prijavitelju. Prepoved točke 8.1 razpisa velja torej tudi za oddajo v najem ali zakup in tudi za dajanje licenc, saj odstop pravice v celoti ali delno tretjemu izključuje izključno uporabo spletnega programa B. pri prijavitelju.

10. Za neutemeljene pa šteje tudi tožbene ugovore v zvezi z opredelitvijo Naročilnice ter poudarja, da je dokument obravnavala in ga je bila tudi dolžna obravnavati tako, kot ga je označila tožeča stranka v svoji vlogi, oziroma kot se glasi in je opredeljen v naslovu.

11. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke kot neutemeljene in neresnične. Poudarja, da s tožbo izpodbija sklep tožene stranke v celoti ter podredno že podanim tožbenim predlogom (izrecno) predlaga še odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženi stranki. Pri tem opozarja, da je tožena stranka zavrnila vlogo z obrazložitvijo, da ni v skladu s pogoji razpisa prodaja programske opreme oziroma neopredmetenega osnovnega sredstva ter da bi morala oprema do 31. 12. 2020 ostati v lasti prijavitelja. Obrazložitev je zato nepravilna in ne temelji na dejanskem stanju, ki je razvidno iz vloge. S tem, da bo tožeča stranka prodajala licence za uporabo programske opreme, opreme ne bo odtujila, saj ostaja ves čas in v celoti njen lastnik in torej ne gre za prodajo programske opreme, kot se navaja v sklepu. Poleg tega je tožeča stranka izkazala, da bo program B. razvila samostojno in da ga ne bo kupila. Zato tožena stranka neupravičeno širi razlago pogojev javnega razpisa iz točke 8.1 tako, da naj bi prepoved veljala tudi za neopredmetena osnovna sredstva, ki so ustvarjena v okviru lastnega dela in razvoja tožeče stranke. Tožeča stranka namreč sredstev ne namerava porabiti za nakup neopredmetenih osnovnih sredstev, kot določa točka 8.1 Javnega razpisa, temveč je jasno navedla, tako v poslovnem načrtu kot v tožbi, da je sestavni del novega proizvoda lasten razvoj in nadgrajevanje lastno razvite programske opreme. Neopredmeteno osnovno sredstvo bo tako v skladu z veljavnimi RS v bilanci poknjiženo šele po zaključku razvoja in takrat, ko bo programska oprema pripravljena za uporabo. Izpodbijani sklep pa je v tem delu tudi neskladen z ugotovitvami, ki jih je navedla razpisna komisija na 20. strani dokumenta o pregledu vloge tožeče stranke, iz katerih izhaja, da bo tožeča stranka programsko opremo tržila in ne, da jo bo prodala, kot se navaja v obrazložitvi sklepa. V odgovoru na tožbo nato tožena stranka poskuša obrazložitev nezakonito širiti, razširitev pa tudi ni v skladu s pogoji razpisa in z ugotovljenim dejanskim stanjem. Sicer pa bi morala tožena stranka vse to, kar navaja v odgovoru na tožbo (glede izključne uporabe programa) navesti že v obrazložitvi sklepa, saj je dodatno navajanje razlogov v odgovoru na tožbo v skladu s členom 67/2 ZJN-3 nedopustno. Pri čemer je tudi razlaga pojma "izključna uporaba" s strani tožene stranke brez podlage v Javnem razpisu in jo mora sodišče zavrniti kot nedovoljeno in neutemeljeno.

12. Tožeča stranka vztraja tudi glede opredelitve spornega dokumenta, in sicer, da gre pri Naročilnici po vsebini za ponudbo. Poleg tega je dokument izdalo podjetje D. d.o.o. in je zato drugačen zaključek nelogičen in s tem brez podlage. V potrditev tega, kar navaja, tožeča stranka predlaga zaslišanje E.E., ki je pripravil ponudbo ter po potrebi direktorja družbe D. d.o.o. F.F., ki je sodeloval pri pripravi ponudbe.

13. Nadalje predlaga, da sodišče toženi stranki naloži predložitev številnih dokumentov, sestavljenih oziroma izdanih v teku postopka, ki ji s strani tožene stranke kljub zahtevi niso bili predloženi. Če jih tožena stranka ne bo predložila, pa naj sodišče šteje, da jih ni in da je bil zato celotni postopek Javnega razpisa nezakonit ter razpis razveljavi, toženi stranki pa naloži, da ga ponovno izvede. Navaja še, da je pri pregledu spisov ugotovila, da so bili na določenih straneh dokumenta o pregledu vloge tožeče stranke narejeni popravki, ki niso dovoljeni in da so bila s tem kršena pravila postopka, obenem pa obstaja dvom v delo Komisije. Tožeča stranka naj zato predloži originale navedenih strani in pojasni spremembe, sodišče pa naj izda ustrezen sklep iz 227. člena ZPP, saj gre za dokaze, ki se nahajajo pri tožeči stranki. Tožeča stranka si poleg tega pridržuje pravico vpogledati tudi v druge vloge, ki so bile odobrene in na podlagi katerih so upravičenci prejeli razpisana sredstva.

14. Tožba je utemeljena.

15. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila prijava tožeče stranke na Javni razpis pravilno vložena. Sporno je izpolnjevanje dveh pogojev razpisa, in sicer tistega iz 4.B točke razpisa (Pogoji za projekt), po katerem se projekt ne sme začeti pred oddajo vloge na razpis, in tistega iz točke 8.1. razpisa, ki se nanaša na uporabo upravičenih stroškov, ki so predmet sofinanciranja, in po katerem se morajo financirani projekti oziroma upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja, uporabljati izključno pri upravičencu. Vloga prijavitelja mora namreč, kot sledi iz točke 5.2. (Postopek izbire), izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa in se v primeru, če ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, zavrne.

16. Po točki 8.1. (Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči) spadajo med upravičene stroške po Regionalni shemi državnih pomoči tudi stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev - programske opreme, pri čemer je v isti točki razpisa izrecno določeno, da se morajo neopredmetena osnovna sredstva, ki so premet financiranja, uporabljati izključno pri upravičencu, ki je prejel regionalno državno pomoč in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj tri leta po zaključku projekta. Glede na citirano besedilo se sodišče strinja s toženo stranko, da navedena določba izključuje tako razpolaganje v smislu prodaje, kot tudi vsako razpolaganje, po katerem je neopredmeteno osnovno sredstvo dano v uporabo tretjemu, vključno z odstopom oziroma prodajo licence. Drugačno razumevanje omenjene določbe razpisa, ki jo zastopa tožeča stranka in po katerem naj bi tožena stranka z razlago omenjene določbe širila pogoje Javnega razpisa oziroma naj bi bila razlaga pojma "izključna uporaba" celo brez podlage v Javnem razpisu, sodišče zavrača kot neutemeljene. Besedilo citirane določbe je namreč dovolj jasno, da je omejitev pri razpolaganju s sredstvi, ki so bila predmet sofinanciranja, povsem logična, pa nenazadnje priznava tudi tožeča stranka v svojih vlogah.

17. Skladna s spisi in obenem nesporna je tudi ugotovitev tožene stranke, po kateri je tožeča stranka v svoji vlogi strošek v višini 65 000,00 EUR (kot upravičeni strošek nakupa spletnega programa B.) v prijavi umestila med neopredmetena osnovna sredstva ter hkrati navedla, da bo programsko opremo B. začela prodajati oziroma z njo razpolagati v letu 2019 in s tem pred potekom treh let od napovedanega zaključka projekta v letu 2017. Vendar pa je obenem iz tožbenih navedb in iz listin, ki so v spisih, razvidno tudi, da pri računalniškem programu B. ne gre le za programsko opremo, ki je namenjena potrebam projekta, temveč da je omenjeni program, poleg prototipa vgradne omare, hkrati prijavljen kot projekt oziroma kot sestavni del projekta ter da je kot takšen (kot A. programske opreme B. in "Vgradne omare B") obravnavan tako v prijavi kot v poslovnem načrtu. Glede projekta in njegovega trženja pa so v razpisu navedene zahteve, ki so različne od omejitev, ki jih vsebuje citirana določba 8.1. razpisa. Tako se npr. v 4. točki razpisa izrecno zahteva, da morajo biti ponujeni proizvodi in storitve tržno naravnani, rezultat sofinanciranja, t.j. nov ali izboljšan produkt pa, kot sledi iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN (na 13. strani), najkasneje v 24 mesecih po zaključku celotnega projekta dostopen na trgu. Zato bi bilo po presoji sodišča pri odločanju, ali tožeča stranka izpolnjuje sporni pogoj iz razpisa, potrebno upoštevati omenjeni posebni položaj programa B. ter s tem povezane okoliščine, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi in na tej podlagi ponovno odločiti v zadevi.

18. Ponovno pa je potrebno po presoji sodišča odločiti tudi o tem, ali so podani razlogi za zavrnitev vloge na podlagi 11. in 12. alinee 4.B točke Javnega razpisa, po katerih se projekt ne sme začeti (izvajati) pred oddajo vloge na javni razpis. Najprej že zato, ker iz spisov, konkretno iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN, ni razvidno, da bi Komisija direktorju Sklada predlagala zavrnitev vloge iz tega razloga, kot se v nasprotju s podatki spisov navaja v izpodbijanem sklepu. Predvsem pa zato, ker ni bilo v zadostni meri ugotovljeno, ali se je projekt dejansko začel izvajati pred oddajo vloge. Zgolj sklepanje o tem, kdaj bi se morda lahko začel, kot sledi iz razlogov sklepa, ni dovolj. Prav tako ni dovolj, da se upošteva zgolj poimenovanje dokumenta (Naročilnica), ki je podlaga za takšno sklepanje, temveč je potrebno upoštevati tudi njegovo vsebino ter pri tem, kot nenazadnje sledi tudi iz pripisa, ki ga je naredila Komisija ob pregledu vloge (na 10. strani Obrazca za odpiranje prijav), če je potrebno, od stranke zahtevati pojasnilo.

19. Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Ostalih ugovorov in navedb, ki jih vsebuje pripravljalna vloga tožeče stranke, zato sodišču ni bilo potrebno presojati.

20. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

21. Sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.