Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.
Pritožba se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo: da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom upokojencev A. (SVZ A.) najdlje za eno leto (točka I izreka); da je SVZ A. nasprotnega udeleženca dolžan sprejeti takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta in o tem obveščati predlagatelja in sodišče (točka II izreka); da se do sprostitve mesta na varovanem oddelku SVZ A., a najdlje do 4. 12. 2026, nasprotni udeleženec zadrži v Psihiatrični bolnišnici ..., bodisi v oddelku pod posebnim nadzorom bodisi izven tega oddelka (točka III izreka); da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
2.Pritožuje se nasprotni udeleženec po odvetnici, višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne, podredno naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Želja nasprotnega udeleženca je, da ostane doma, kjer lahko skrbi sam zase. Zdravstvene težave lahko z zdravniško pomočjo obvladuje, zato ni utemeljena odločitev, da se ga namesti v varovani oddelek SVZ A. in še manj, da se ga do sprostitve mesta zadrži v psihiatrični bolnišnici. Če bi mu bila zagotovljena pomoč na domu v okviru dolgotrajne oskrbe, bi zmogel še naprej živeti doma. Je umirjen in sostanovalcev v bloku v tem smislu ne vznemirja. Zaradi slabega in zanemarjenega stanja stanovanja ni potrebno, da živi v psihiatrični ustanovi. Z določeno pomočjo je sposoben živeti v svojem okolju, kjer se počuti varnega. Za zagotavljanje higienskih pogojev, jemanje zdravil, zagotovitev prehrane bi se ga lahko vključilo v program dolgotrajne oskrbe.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep skladno s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
5.V varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu, to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva in ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: - če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči; - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Sodišče prve stopnje je vse te pogoje ugotovilo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče sklicuje na jasne in pravilne razloge izpodbijanega sklepa, posebej pa glede na pritožbene navedbe izpostavlja:
6.Da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ, je sodišče prve stopnje presodilo po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je prebralo dokumentacijo o zdravljenju nasprotnega udeleženca, angažiralo izvedenko psihiatrične stroke, zaslišalo nasprotnega udeleženca, opravilo razgovor s strokovno delavko centra za socialno delo (CSD) in vpogledalo v spis, ki se vodi zaradi postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Ugotovilo je, da so zaradi demence intelektualne sposobnosti nasprotnega udeleženca oškodovane, ima tudi Parkinsonovo bolezen, sladkorno bolezen, osteoporozo, arterijsko hipertenzijo in ledvično bolezen III. stopnje, težko hodi, higiensko je zanemarjen, zaradi kroničnih bolezni mora skrbno jemati zdravila, a ne ve katera in jih v domačem okolju ni jemal. Živi sam v tretjem nadstropju bloka, ki nima dvigala. V stanovanju ni zakurjeno, higienske razmere so obupne: povsod so smeti, ostanki hrane, neoprana oblačila, na štedilniku zažgana hrana ter kup posode in ostankov hrane, v stranišču ostanki blata, po tleh stanovanja ostanki urina, žarnica visi na dveh žicah in je vprašljivo, če je vezava varna. Nima sorodnikov ne kakšne druge bližnje osebe, ki bi mu lahko pomagala. Socialna služba mu je uredila kosilo iz DSO, vse ostale oblike pomoči pa je zavračal. Pritožba teh ugotovitev prvega sodišča ne izpodbija.
7.Izvedenka je pojasnila, da je zaradi demence pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja vedenja in ravnanj. Hudo ogroža svoje zdravje, tudi življenje, saj sam ne zmore več poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, pomoč pa odklanja. Potrebuje 24-urni nadzor. Glede na kognitivne sposobnosti nasprotnega udeleženca in telesno opešanost po mnenju izvedenke obstaja tudi nevarnost povzročanja materialne škode (požar, eksplozija plina). Ker v stanovanju kopiči predmete in hrano, je sodišče zaključilo, da obstaja velika nevarnost za prisotnost glodalcev in insektov ter posledično velika nevarnost okužbe nasprotnega udeleženca in tudi drugih stanovalcev bloka. Zaradi zanemarjenega stanovanja lahko pride do škode na drugih stanovanjih v bloku (npr. v primeru izliva vode pri nasprotnem udeležencu). Tudi teh zaključkov pritožba ni z ničemer omajala.
8.V točki 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje opredelilo glede možnosti odvrnitve ogrožanja z milejšimi ukrepi. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni, da v dani situaciji ogrožanj ni mogoče odpraviti s kako drugo obliko pomoči. Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel. Nenazadnje pa je nasprotni udeleženec pomoč na domu večinoma odklanjal. Pritožbene navedbe, da bi nasprotni udeleženec ob ustrezni pomoči lahko še naprej skrbel sam za sebe v domačem okolju, po obrazloženem niso realne.
9.Prepričanja, da nasprotni udeleženec ne vznemirja sostanovalcev, podatki spisa ne potrjujejo. Zaradi neustreznih higienskih razmer v stanovanju in vprašljive električne vezave obstaja nevarnost nastanka škode ostalim stanovalcem bloka, v katerem živi nasprotni udeleženec.
10.Ker so vsi varovani oddelki SVZ prezasedeni, bivanje nasprotnega udeleženca v njegovem domačem okolju pa glede na njegovo psihofizično stanje ni možno, je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso odločilo, da do sprejema v SVZ ostane v psihiatrični bolnišnici. Ob morebitnem izboljšanju zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca ali možnosti, da se mu zagotovi varno bivanje drugje, bo v primeru vložitve ustreznega predloga sodišče odločilo, ali so pogoji za zadržanje prenehali. Zelo verjetno nasprotni udeleženec ni sposoben sam varovati svojih pravic in interesov. Če bo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za postavitev pod skrbništvo, bo moral postavljen skrbnik poskrbeti za ustrezno varovanje pravic in koristi nasprotnega udeleženca (264. člen Družinskega zakonika - DZ). Tekom postopka za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo lahko sodišče zaradi zagotavljanja njegovih pravic in koristi imenuje začasnega skrbnika in mu določi ustrezne naloge (265. člen DZ).
11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pravilno in popolno ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna in pojasnjena s popolnimi in prepričljivimi razlogi. Ne postopek ne izpodbijani sklep nista obremenjena s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (ni še potekel rok za vložitev pritožb vseh udeležencev postopka), zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je višje sodišče odločilo le o pritožbi nasprotnega udeleženca, ki jo je vložila odvetnica. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbe vseh udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitnih pritožbah ostalih udeležencev.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 74/1, 75 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 264, 265
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.