Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta izvedenca upravičena do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II P 933/2015-134 z dne 13. 2. 2020, odmerilo T.R. za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja nagrado in stroške v višini 460,50 EUR. Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85 % prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 40,75 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu v višini 2,44 EUR. Odredilo je, da se plačilo skupnega zneska izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, in sicer 1/2 predujma od vsake pravdne stranka.

2. S sklepom II P 933/2015-135 z dne 13. 2. 2020, je sodišče prve stopnje odmerilo za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja mag. Z.D. nagrado in stroške v višini 607,20 EUR. Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85 % prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 53,73 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,22 EUR. Odredilo je, da se plačilo skupnega zneska izvrši iz sredstev predujma pravdnih strank, in sicer 1/2 predujma od vsake pravdne stranke.

3. Zoper navedena sklepa se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zaradi procesnih kršitev in napačne uporabe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov s stroškovno posledico v korist toženke.

4. Odgovor na pritožbi ni bil vložen.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo drugič, po tem, ko sta bila sklepa o odmeri izvedenine sodnima izvedencema D. in R. z dne 19. 8. 2019 s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 34/2020 z dne 28. 1. 2020 razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

7. Sodišče druge stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbama in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter ugotovilo in zaključilo, da sodišče prve stopnje ni storilo s pritožbama uveljavljanih ter po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, ter je glede na dejanske ugotovitve v postopku pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi, ker je potrebovalo strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga, imenovalo izvedenca za elektroenergetiko mag. Z.D., ki je ob sodelovanju sodnega cenilca T.R., izdelal pisni izvid in mnenje1. Ker sta imeli obe pravdni stranki na mnenje pripombe, sta bila sodna izvedenca pozvana, da izdelata dopolnitev izvedenskega mnenja, kar sta tudi storila in izdelala dopolnilno mnenje ter predložila stroškovnik.

9. Sodišče prve stopnje se je v posledici razveljavitve prvotnih sklepov, s katerima je odmerilo nagrado za izdelano dopolnitev izvedenskega mnenja, v ponovnem odločanju natančno opredelilo do vprašanja, ali sta sodna izvedenca upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje ter pri tem upoštevalo določbo drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je potrebno uporabiti na podlagi 54. člena od 1. 1. 2019 veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.

10. Na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika pripada izvedencu "nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo".

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je podano nasprotje med izrekom izpodbijanih sklepov in obrazložitvijo le-teh, saj iz izrekov izhaja, da je sodišče prve stopnje imenovanima izvedencema odmerilo nagrado in povrnilo stroške za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, medtem ko je iz obrazložitev izpodbijanih sklepov razvidno, da gre za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitvi izpodbijanih sklepov v točki 2 vsebujeta razloge, da gre za dopolnilno izvedensko mnenje, in da sta izvedenca upravičena do nagrade in stroškov za pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Izreka izpodbijanih sklepov je zato potrebno presojati v povezavi z njuno obrazložitvijo, ki konkretizira vrsto opravljenega izvedenskega dela, za izdelavo katerega sta izvedenca upravičena do plačila.

12. Sodišče prve stopnje je celovito presodilo pogoje za uporabo drugega odstavka 51. člena Pravilnika in pravilno zaključilo, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja potrebna zaradi dodatnih vprašanj sodišča oziroma strank in za pridobitev odgovorov, ki jih v predmetnem postopku še ni terjalo. Posledično ni pritrditi pritožbenim navedbam, da vsebina obravnavanega izvedenskega dela niso odgovori na dodatna vprašanja sodišča oziroma dodatna vprašanja pravdnih strank za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo.

13. Vsebinska primerjava vprašanj oziroma postavljene naloge izvedencema v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencema naložilo, da izdelata izvedensko mnenje, s sklepom, s katerim jima je naložilo, da dopolnita že izdelano pisno izvedensko mnenje in se opredelita do odprtih vprašanj toženke v pripombah nanj, izkazuje, da je toženka v pripombah na izvedensko mnenje postavljala vsebinsko drugačna vprašanja in zahtevala dodatne odgovore. Iz tega razloga pritožbi neutemeljeno vztrajata pri stališču, da predstavlja dopolnitev izvedenskega mnenja le odziv izvedencev na pripombe pravdnih strank oziroma odgovore, ki so posledica neizpolnitve prvotnih nalog. Vprašanja, na katera naj ne bi bilo odgovorjeno, so izrazito strokovno-tehnične narave. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem oziroma z njegovo dopolnitvijo, po ustaljeni sodni praksi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo.

14. Pritožbi nadalje poudarjata, da je sodišče druge stopnje v sklepu, z dne 28. 1. 2020, sodišču prve stopnje naložilo, da kritično oceni, glede na to, da je pred sodiščem prve stopnje v teku več postopkov zoper toženko, ki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in v katerih sta izvedenca podala v bistvenem enak izvid in mnenje, ali sta izvedenca upravičena do večkratne nagrade za istovrstno opravilo. Sodišče prve stopnje je oceno o tem opravilo in razloge, zakaj sta izvedenca upravičena do nagrade in povrnitve stroškov za opravljeno delo v vsakem posamičnem postopku, obrazložilo v točki 3 obrazložitve izpodbijanih sklepov. Glede na pojasnjeno sodišče druge stopnje ne najde podlage, da izvedenca v skladu s Pravilnikom ne bi bila upravičena do plačila za opravljeno delo v vsaki posamični zadevi.

15. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da je bila mag. Z.D. z dnem 2. 12. 2019 izrečena začasna prepoved opravljanja izvedenstva, zaradi česar naj ne bi bil upravičen do nagrade in stroškov. To dejstvo ne predstavlja ovire za izdajo izpodbijanega sklepa, kot skuša prikazati pritožba, saj je za priznanje nagrade v konkretnem primeru odločilno, da je bil imenovani izvedenec v času izdelave dopolnilnega mnenja vpisan v imenik sodnih izvedencev. Sodišče prve stopnje je izvedencu D. zato pravilno odmerilo nagrado in stroške ter je pritožba v tem delu neutemeljena.

16. V pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje ni mogoče uveljavljati pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na imenovanje izvedencev, ustreznost njune stroke in na vsebinske nepravilnosti in nepopolnosti v izdelanem dopolnilnem mnenju, zato se sodišče druge stopnje s temi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

17. Sodišče druge stopnje je tekom tega pravdnega postopka že pojasnilo, da lahko sodišče za izvedenca postavi tudi nekoga, ki ni na seznamu sodnih izvedencev (drugi odstavek 245. člena ZPP2), zato ni ovire, da T.R., ki je sicer sodni cenilec, za opravljeno pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi šla nagrada in povrnitev stroškov obračunanih po Pravilniku.

18. V nadaljevanju je sodišče druge stopnje opravilo materialnopravni preizkus posameznih stroškovnih postavk, ki so bile priznane za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ter ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje pritožbeno sporne stroške priznalo v pravilnih zneskih in po pravilnih postavkah, v skladu s Pravilnikom.

19. Izvedenca sta upravičena do vseh, s strani sodišča prve stopnje priznanih stroškov, in sicer do stroškov za študij spisa, ki jih obravnava 2. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika, stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika, stroškov za povečanje nagrade iz drugega odstavka 47. člena Pravilnika ter materialnih stroškov v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika.

20. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta izvedenca upravičena do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta. Vsebinska primerjava vprašanj oziroma postavljene naloge izvedencema v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencema naložilo, da dopolnita že izdelano pisno izvedensko mnenje in se opredelita do odprtih vprašanj toženke v pripombah nanj, izkazuje, da je toženka v pripombah na izvedensko mnenje postavljala vsebinsko drugačna vprašanja in zahtevala dodatne odgovore, ki jih prvotno ni zahtevala. Posledično so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje upravičenosti do povrnitve stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, neutemeljene. Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da sta bila dolžna izvedenca naloge, ki sta jih opravila z dopolnitvijo, opraviti še pred podajo pripomb na prvotno izvedensko mnenje.

21. Izvedenca sta upravičena do stroškov za študij spisa po 2. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika, saj sta morala za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja ponovno preštudirati spis. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo priglašenim stroškom. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da izvedencu D. ni priznalo priglašenih stroškov za študij spisa in dodatne literature (hidrološke študije VGB), saj se je bilo potrebno v dopolnitvi mnenja opredeliti do pripomb pravdnih strank v dveh pripravljalnih vlogah, kar ne presega 200 strani, kakršen je bil posledično obseg študija spisa, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločitvi.

22. Sodišče prve stopnje je nadalje izvedencema pravilno priznalo stroške za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja (4. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika), upoštevajoč naravo zadeve, kjer je bilo potrebno specialistično strokovno znanje s področja hidroelektrarn.

23. Pritožbi izpostavljata, da izvedenca nista upravičena do povečanja nagrade na podlagi drugega ali tretjega odstavka 47. člena Pravilnika3, ker naložena dopolnitev od njiju ni zahtevala študija dodatne dokumentacije oziroma predvidevala razširitve njune prvotno dobljene naloge. Sodišče prve stopnje je priznalo postavko za povečanje nagrade sodnemu izvedencu D. v višini 100%, izvedencu R. pa v višini 30%. Sodišče druge stopnje soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je izvedenec za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja moral pregledati obsežno dokumentacijo in je potreboval dodatno specialistično strokovno znanje, kar vse utemeljuje povišanje nagrade po drugem odstavku 47. člena Pravilnika, v povezavi s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika4, saj je zadeva, ki je predmet mnenja, kompleksna in zahtevna, temelji na obsežni dokumentaciji, specialističnem strokovnem znanju in je bila potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku.

24. V primeru možnosti določitve nagrad v razponu ima sodišče prve stopnje možnost diskrecije in proste presoje pri določitvi zneska nagrade, pri tem pa svoje odločitve ne more obrazložiti drugače, kot opisno, upoštevaje določbe Pravilnika. Pri povečanju nagrade na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika je to uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, kar vse je sodišče prve stopnje upoštevalo ter nato po prostem preudarku odločilo, v kakšnem znesku bo izvedencema priznalo povečanje nagrade. Posledično so tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene.

25. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta izvedenca upravičena tudi do povrnitve priglašenih materialnih stroškov v višini 10 % od predvidene nagrade, saj je to v skladu s Pravilnikom.5

26. Po povedanem, ko toženka s pritožbama ni bila uspešna, je sodišče druge stopnje pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

27. Toženka s pritožbama ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 V nadaljevanju bo sodišče druge stopnje zaradi lažjega razumevanja tudi T.R. imenovalo sodni izvedenec. 2 Drugi odstavek 245. člena ZPP določa: Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. 3 Kot izhaja iz obrazložitev izpodbijanih sklepov, je sodišče prve stopnje izvedencu D. in R. priznalo nagrado na podlagi drugega in ne tretjega odstavka 47. člena Pravilnika. 4 Drugi in četrti odstavek 47. člena Pravilnika določata: (2) Za izdelavo izvidov in mnenj oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno povečati, vendar največ za 100 odstotkov. (4) Zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve. 5 Pravilnik v tretjem odstavku 45. člena predvideva povračilo materialnih stroškov največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.