Jedro

Prijavitelj ni bil upravičen do dodeljenih sredstev, če je že sam zagotovil kritje celotnih stroškov tekmovanja. S tega vidika je prišla v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je bil, da se prepreči, da za določene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot sponzorska sredstva (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju: Zavod) je sklenil, da tožeča stranka ni upravičena do sredstev za sofinanciranje državnega tekmovanja iz znanja logike za učence osnovnih šol v šolskem letu 2018/2019. Vsota prijavnin je presegla stroške tekmovanja za 10.500,40 EUR, zato ni bilo podlage za sofinanciranje. Veljala je namreč prepoved dvojnega financiranja. Ministrstvo za izobraževanje, znanje in šport (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritrdilo Zavodu.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Z opisanimi odločitvami se tožeča stranka ni strinjala. V tožbi je pojasnila, da javni razpis ni vseboval prepovedi dvojnega financiranja, niti ni določal, da sredstva iz drugih virov ne smejo presegati upravičenih stroškov. Prijavnine je namenila za plačilo storitev, ki jih sredstva iz javnega razpis niso obsegala. V javnem razpisu tudi ni bilo zahteve, da se morajo prijavnine porabiti za kritje upravičenih stroškov. Poleg tega izpodbijana sklepa nista bila obrazložena; izostala je navedba predpisov na katere je Zavod naslonil svojo presojo. Te pomanjkljivosti ni odpravilo niti Ministrstvo.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka ponovila, da je prepoved dvojnega financiranja razvidna iz Izjave o virih financiranja - Obrazca D (v nadaljevanju: Obrazec D). Ta je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Sredstva sofinanciranja so se lahko namenila za kritje upravičenih stroškov šolskega tekmovanja. Če je bilo plačilo teh stroškov že zagotovljeno iz drugih virov, potem javnih sredstev ni bilo več mogoče porabiti za ta namen. Javna sredstva so šla sofinanciranju upravičenih stroškov, ne tekmovanj v celoti. Zavod je določno opredelil pravno podlago svoje odločitve, ki jo je tudi utemeljil. 4. V nadaljnjih vlogah sta stranki podrobneje predstavili svoja naziranja.

**Sojenje po sodnici posameznici**

5. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6. Za rešitev tega upravnega spora je bistvena razlaga materialnega prava ter presoja, ali je tožena stranka zadostno obrazložila svojo odločitev. Ne odpirajo se pomembne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Senat je zato presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 in sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 16. 2. 2023, listovna številka spisa 50).

7. Stranki tej odločitvi nista oporekali (listovna številka spisa 59).

**Dokazni postopek**

8. V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

9. Revizijskega poročila sistem dela z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj številka 320-2/2018/65 z dne 4. 12. 2020 (priloga A10), sodišče ni vzelo v obzir (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Oblikovan je bil namreč po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).2

10. Sodišče pa je prebralo ostale listine, ki sta jih stranki izročili (A1 do A9, A11, B1 do B5) in upravni spis številka 4300-25/2019. **K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Navedbe v tožbi je mogoče strniti v sledeče očitke. Tožeča stranka je prepričana, da Javni razpis za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2017/2018 in šolskem letu 2018/2019 (v nadaljevanju: Razpis) ni vseboval prepovedi dvojnega financiranja. Po njenem tudi ni določal, da sredstva iz drugih virov ne smejo presegati višine upravičenih stroškov. Obrazložitev sklepov in odločbe je bila pomanjkljiva. Zavod ni navedel pravne podlage, na katero je oprl svojo odločitev, te kršitve pa Ministrstvo ni odpravilo.

**Materialno pravo**

13. Sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, med drugim tudi sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol in za posebne oblike dela z nadarjenimi, se zagotavljajo iz državnega proračuna (štirinajsta alineja sedmega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja; v nadaljevanju: ZOFVI3).

14. Sestavo, pripravo in izvrševanje državnega proračuna ureja Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF; prvi odstavek 1. člena ZJF4). Ta v drugem odstavku 2. člena in 7. členu predpisuje namensko porabo sredstev. Tako se sredstva proračuna uporabljajo le za namene, določene z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.

15. O tem, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, je bilo prelitega že veliko črnila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da se lahko v upravnem sporu sodi le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.5 Sodišče tehta, ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni in določni ter uporabljeni.6

16. Razpis je med pogoje uvrstil prepoved dvojnega financiranja. Prijavitelj je lahko pridobil razpisna sredstva, če je imel za stroške tekmovanja zagotovljena sredstva, ki so skupaj s sofinanciranjem zadoščala za kritje stroškov celotnega tekmovanja (druga alineja prvega odstavka 3. točke Razpisa). Z Obrazcem D, ki je bil del razpisne dokumentacije,7 je potrdil, da za isti izdatek tekmovanja ne bo prejel dvojnih sredstev (prepoved dvojnega financiranja). Ta prepoved je bila tudi v Obrazcu C (Vzorec pogodbe) in sicer v prvem odstavku 5. člena.

**Nosilni razlogi sodišča**

17. Sklepa, številki 4300-25/2019-4-21 z dne 25. 11. 2019 in 4300-25/2019-6-1 z dne 20. 1. 2020 je sodišče štelo za enotno odločitev Zavoda o izidu Razpisa. Tako je na prvi stopnji odločal Zavod, na drugi pa Ministrstvo.8

18. Osrednji tožbeni očitek se je vrtel okoli dvojnega financiranja. Tožeča stranka je vztrajala, da Razpis ni vseboval take prepovedi.

19. Ni dvoma, da so besedila Razpisa, Obrazca C in Obrazca D del razpisne dokumentacije (11. točka Razpisa). V tem oziru so materialno pravo, na katerega je sodišče oprlo svojo presojo. Eden od osnovnih pogojev Razpisa je bil, da ima prijavitelj zagotovljena sredstva za organizacijo in izvedbo tekmovanja iz drugih virov in da slednja, skupaj z razpisnimi sredstvi, zadoščajo za kritje stroškov tekmovanja (druga alineja prvega odstavka 3. točke Razpisa). Del Obrazca D Razpisa je bila izjava prijavitelja, da ne bo prejel dvojnega financiranja za isti izdatek tekmovanja (prepoved dvojnega financiranja); ta prepoved je bila še v prvem odstavku 5. člena Obrazca C. 20. Sodišče tako ne more soglašati s tožečo stranko, da Razpis ni prepovedal dvojnega financiranja. V Obrazcu C (Vzorec pogodbe; prvi odstavek 5. člena) in Obrazu D je mogoče zaslediti izrecno prepoved financiranja istih izdatkov tekmovanja z dvojnimi sredstvi (razpisnimi in iz lastnih virov). S to prepovedjo se ujema druga alineja prvega odstavka 3. točke Razpisa, po kateri je bil prijavitelj dolžan zagotoviti sredstva iz drugih virov, ki skupaj s sredstvi javnega razpisa, pokrijejo stroške celotnega tekmovanja. Namen Razpisa je bilo sofinanciranje šolskih tekmovanj (2. točka Razpisa), kar seveda pomeni, da je določen del sredstev za organizacijo in izvedbo tekmovanj, zagotovil prijavitelj sam. To velja tudi za tožečo stranko.

21. Eno od pravil Razpisa je bilo, da so prijaviteljeva sredstva, skupaj z razpisnimi, pokrila stroške celotnega tekmovanja (druga alineja prvega odstavka 3. točke Razpisa). To pomeni, da je prijavitelj moral del sredstev za tekmovanje pridobiti sam. Na drugi strani je Razpis določal prepoved dvojnega financiranja za isti strošek tekmovanja (Obrazca C in D). S tem se je preprečilo, da bi prijavitelj pridobil svoja in dodeljena sredstva za pokritje taistih stroškov tekmovanja. V citiranih pravilih res ni dobesedne zahteve, da sredstva iz drugih virov ne smejo presegati višine upravičenih stroškov.9 Toda, kot rečeno, je bil namen Razpisa sofinanciranje šolskih tekmovanj. V tej luči je bila prepoved dvojnega financiranja smiselna in smotrna ter v tem pomenu uresničila načelo namenske porabe sredstev državnega proračuna (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI).

22. Prijaviteljeva sredstva, torej tista, ki jih je priskrbel prijavitelj, so bila namenjena kritju vseh stroškov tekmovanja oziroma stroškov celotnega tekmovanja (druga alineja prvega odstavka 3. točke Razpisa). To ne pomeni, da je Zavod „_de facto diktiral način porabe sredstev iz drugih virov - način razpolaganja z zasebno lastnino tožeče stranke_“, temveč da je sledil namenu Razpisa - sofinanciranju tekmovanj. Z drugimi besedami, prijavitelj ni bil upravičen do dodeljenih sredstev, če je že sam zagotovil kritje celotnih stroškov tekmovanja. S tega vidika je prišla v poštev tako imenovana prepoved dvojnega financiranja, katere cilj je bil, kot že rečeno, da se prepreči, da za določene stroške prijavitelj pridobi tako razpisna sredstva, kot sponzorska sredstva (drugi odstavek 2. člena in 7. člen ZJF v zvezi s štirinajsto alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI). Zavod in Ministrstvo sta torej pravilno uporabila materialno pravo.

23. Naslednji tožbeni očitek, ki je šel v smeri pomanjkljive obrazložitve odločitve Zavoda, pa nima teže. Po mnenju tožeče stranke, Zavod ni naštel predpisov, na katerih je osnoval svojo presojo. Kot je sodišče že zgoraj razložilo, so materialno pravo, ki je podlaga odločitvi o Razpisu, njegova materialnopravna pravila. Nanje pa sta se Zavod in kasneje Ministrstvo, sklicevala (druga stran sklepa številka 4300-25/2019-4-21 z dne 25. 11. 2019,10 četrta stran sklepa sklepa številka 4300-25/2019-6-1 z dne 20. 1. 202011 in četrta ter peta stran odločbe številka 6034-57/2020/2 z dne 6. 11. 202012). Pravila postopka niso bila kršena.

24. Navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa so ostale na ravni splošnega. Sodišču ni znano, v čem točno naj bi Zavod nepravilno ocenil stroške tekmovanja iz logike. Na tem mestu zato le pripominja, da je dokazni postopek namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so bila zatrjevana, torej, da se sodišče prepriča o resničnosti (dejanskih) trditev strank, ne pa da le-te z njegovo pomočjo izvedo, kakšne naj (sploh) postavijo13 oziroma jih kar nadomestijo. Pomanjkljive, splošne, nedoločne navedbe tožeče stranke vodijo v zavrnitev tožbe (prvi odstavek 22. člena ZUS-1, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP).14

25. Izpodbijana odločba je torej pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

26. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 12/1996 z dne 29. 2. 1996, 23/1996 z dne 29. 4. 1996, 64/2001z dne 3. 8. 2001, 108/2002 z dne 12. 12. 2002, 34/2003 z dne 10. 4. 2003, 79/2003 z dne 12. 8. 2003, 65/2005 z dne 12. 8. 2003, 129/2006 z dne 12. 12. 2006, 36/2008 z dne 11. 4. 2008, 58/2009 z dne 11. 8. 2009, 64/2009 z dne 10. 8. 2009, 65/2009 z dne 14. 8. 2009, 20/2011 z dne 18. 3. 2011, 47/2015 z dne 30. 6. 2015, 46/2016 z dne 30. 6. 2016, 49/2016 z dne 8. 7. 2016 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-68/98-42 z dne 22. 11. 2001 ter U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 79/1999 z dne 30. 9. 1999, 124/2000 z dne 29. 12. 2000, 79/2001 z dne 10. 10. 2001, 30/2002 z dne 5. 4. 2002, 109/2008 z dne 19. 11. 2008, 49/2009 z dne 29. 6. 2009, 107/2010 z dne 29. 12. 2010, 14/2013 z dne 15. 2. 2013, 1010/2013 z dne 9. 12. 2013 in 13/2018 z dne 28. 2. 2018. Gre za različico, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe. 5 Glej sklepe X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, 12. točka, X Ips 299/2014 z dne 18. 8. 2014, 12. točka, X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013, 13. točka in številne druge. Primerjaj še sodbo I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, 10. točka. 6 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 725/2008 z dne 14. 12. 2010, 9. točka. 7 Razpisna dokumentacija je obsegala besedilo javnega razpisa in Obrazce A, B, C in D (11. točka Razpisa). 8 Primerjaj sodbo naslovnega sodišča I U 267/2020 z dne 17. 8. 2020, 10. točka. 9 Pojem „upravičenih stroškov“ je omenjen le v Obrazcu B, 4. točka. Tam so opredeljeni upravičeni stroški kot stroški, ki naj bi se sofinancirali. 10 Zavod je zapisal, da prepoved dvojnega financiranja izhaja iz Obrazca D. 11 Zavod se je navedel tako Obrazec D, kot 3. točko Razpisa. 12 Ministrstvo je upoštevalo materialno pravna pravila Razpisa in ZJF. 13 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 197/2013 z dne 6. 2. 2014, 12. točka, III Ips 70/2011 z dne 10. 9. 2013, 9. točka, II Ips 815/2009 z dne 21. 3. 2013, 7. točka, II Ips 163/2012 z dne 17. 1. 2013, 8. točka in nadaljnje. 14 O tem pravna teorija (na primer: dr. Aleš Galič: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, druga knjiga, Ljubljana: Uradni list: GV Založba 2005, strani 65, 66 in 129 ter Jan Zobec: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, druga knjiga, Ljubljana: Uradni list: GV Založba 2005, strani 345, 348 in 349), kot tudi obsežna sodna praksa (sodišče jo je naštelo v prejšnji opombi).