Jedro

Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v ... je v teku nepravdni postopek zaradi vračila poslovne sposobnosti predlagateljev. 25. 3. 2013 sta predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je okrajna sodnica A. A., ki vodi sporno zadevo, v kazenskem postopku zaradi zlorabe sodniške funkcije, v kršitev pa je vpletena tudi predsednica Okrajnega sodišča ... B. B. Predsednica je predlog za izločitev sodnice A. A. zavrnila s sklepom Su 220100/2013. Vse okoliščine dokazujejo, da je do delnega odvzema poslovne sposobnosti prišlo nezakonito.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču ... kot nezakonitega po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP; za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja so zakonski mehanizmi predvideni z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; zoper sodnika, ki krši sodniško dolžnost, pa se lahko uvede disciplinski postopek.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.