5. 11. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 168/01 z dne 28. 3. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. In 99/00032 z dne 24. 11. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sklep sodišča prve stopnje je postal pravnomočen samo v delu, v katerem je sodišče na predlog upnice dovolilo izvršbo za dosego nenadomestnega dejanja dolžnika in mu naložilo izročiti upnici v soposest dnevno sobo v prvem nadstropju stanovanjske hiše, vhod s stopnišča, sanitarije in kmečko sobo, oboje v pritličju hiše, s tem, da dolžnik upnici izroči ključe vhodnih vrat. Sodišče prve stopnje je dolžnika opozorilo, da bo, če v določenem roku ne bo opravil nenadomestnega dejanja, izvršilo sklep o denarni kazni v višini 250.000 SIT in mu izreklo novo višjo denarno kazen ter mu določilo nov rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da ima upnica še vedno pravni interes za izročitev ključa vhodnih vrat stanovanjske hiše, saj kljub temu, da ji je dolžnik ključ izročil, spornih prostorov hiše nima v soposesti, ker naj bi dolžnik na vhodnih vratih zamenjal ključavnico. V tem delu je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Pri tem je poudarilo, da mora dolžnik na podlagi izvršilnega naslova upnici omogočiti posest stanovanjskih prostorov, ne pa ji samo izročiti ključev.

2.Preostali del sklepa sodišča prve stopnje, ki se je nanašal na izročitev ključa vhodnih vrat gospodarskega objekta, je sodišče druge stopnje razveljavilo in vrnilo v nov postopek. V tem primeru je sodišče, ker dolžnik ni izpolnil obveznosti na nenadomestno dejanje iz sklepa o izvršbi, ki se je nanašal na izročitev ključa vhodnih vrat gospodarskega objekta, po uradni dolžnosti dovolilo izvršbo zaradi plačila denarne kazni v znesku 250.000 SIT z rubežem pokojnine. Dolžniku je določilo tudi nov rok za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova in mu določilo novo denarno kazen za primer, če obveznosti tudi v novem roku ne bi izpolnil. Sodišče druge stopnje je ta del sklepa razveljavilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, iz kolikih delov je sestavljeno gospodarsko poslopje in ali upnica z enim izročenim ključem lahko pride v vse dele tega poslopja.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi, ki se nanaša na del sklepa, ki je že pravnomočen, zatrjuje, da ga je bivša žena, upnica v izvršilnem postopku, sama prisilno preselila v sporno stanovanjsko hišo, kamor bi sedaj rada prihajala. Njen pravni interes naj bi bil zato po besedah pritožnika v nasprotju s pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Meni tudi, da je upnici ključe stanovanja izročil, zato sodišče ne more od njega zahtevati več, kot je zahtevala upnica. Pritožnik se pritožuje tudi zoper del sklepa, ki ga je sodišče druge stopnje razveljavilo in zato še ni postal pravnomočen. Opozarja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je odločilo, da se bo zaradi neizročitve ključev od gospodarskega poslopja izvršila denarna kazen v znesku 250.000 SIT in hkrati postavilo nov rok za izpolnitev obveznosti ter zagrozilo z novo poostreno denarno kaznijo. Navaja, da mu sodišče v primeru neizpolnitve obveznosti ne bi smelo groziti z novo denarno kaznijo, temveč bi moralo prvotno kazen v višini 250.000 SIT spremeniti v zapor. Pritožnik navaja, da mu je sodišče prve stopnje tudi nezakonito naložilo izvršitev plačila stroškov postopka v višini 55.477 SIT, saj sklep še ni bil pravnomočen. Z vsem tem naj bi mu bila kršena pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

B.

4.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnim sredstvom zoper izpodbijani sklep v delu, ki je postal pravnomočen, ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi očitno ne gre.

5.Ustavno sodišče opozarja, da pritožnikovih očitkov, ki se nanašajo na razveljavljeni del sklepa sodišča prve stopnje, ni mogoče obravnavati v tej ustavni pritožbi, ker v tem delu postopek še teče in zato še niso bila izčrpana redna pravna sredstva (prvi odstavek 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Pritožnik prav tako ni izčrpal rednih pravnih sredstev glede očitka, da naj bi mu sodišče prve stopnje nezakonito naložilo izvršitev plačila stroškov postopka v višini 55.477 SIT, zato ga v tem postopku ni mogoče obravnavati.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila izločena. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik