Jedro

Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 3) zavrnilo predlog dolžnice za začetek postopka osebnega stečaja kakor tudi predlog dolžnice za odpust obveznosti. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da dolžnica sodi v krog lažje zaposljivih oseb, zaradi česar bo v prihodnjih letih dobila zaposlitev in s tem redni dohodek, zato bi bila vsa v stečajnem postopku in postopku odpusta obveznosti natekla denarna sredstva namenjena le kritju stroškov nagrade upraviteljem in povračilu stroškov predujma za začetek postopka osebnega stečaja v korist proračuna sodišča, v posledici česar bi bil stečajni postopek sam sebi namen. To odločitev je oprlo tudi na oceno, da gre za relativno nizek znesek dolga dolžnice, zato bi bilo vodenje stečaja v nasprotju z načelom sorazmernosti in v nasprotju z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.

V pravočasni pritožbi (red. št. 4) je dolžnica prvostopenjskemu sodišču očitala, da pri odločitvi o predlogu dolžnice ni sledilo določilom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glede pogojev za začetek postopka osebnega stečaja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep odpravi in izda nov sklep, na podlagi katerega bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka osebnega stečaja.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 382. člena ZFPPIPP se postopek osebnega stečaja vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli vsaj delno plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Tako opredeljen zakonski namen bi sicer izključeval možnost vodenja postopka osebnega stečaja v primeru, kadar fizična oseba, zoper katero je predlagan postopek osebnega stečaja, ne bi razpolagala z nobenim premoženjem, iz katerega bi lahko prišlo vsaj do delnega poplačila upnikov. Vendar je zakon opredelil možnost, da se dolžnik v postopku osebnega stečaja tudi razbremeni svojih obveznosti, ki jih ni mogoče poplačati iz stečajne mase. Ta možnost je odprta skozi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika, ki se vodi znotraj postopka osebnega stečaja. Zakon je ta institut uredil z namenom, da se insolventnemu dolžniku omogoči, da se vrne v premoženjske razmere, ki mu bodo omogočale normalno življenje, kot je pravilno povzelo tudi prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Ker je zakon omogočil doseganje takšnega učinka zgolj v okviru postopka osebnega stečaja, je po prepričanju pritožbenega sodišča edina ustavno skladna razlaga 397. člena v zvezi s 382. členom ZFPPIPP, ki omogoča doseganje tega sicer stranskega učinka postopka osebnega stečaja tudi tistim prezadolženim dolžnikom, ki nimajo premoženja, iz katerega bi bili lahko vsaj delno poplačani upniki. V nasprotnem primeru bi bili ti dolžniki v neenakopravnem položaju, saj jim ne bi bilo omogočeno, da se pod zakonskimi pogoji razbremenijo obveznosti.

Pritožbeno sodišče pri tem soglaša s pritožbenimi očitki, da prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage za zavrnitev predloga tožnice za začetek postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti zgolj na podlagi ocene osebnih okoliščin na strani dolžnice. Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo tudi na nesmotrnosti vodenja stečajnega postopka s primerjavo, da bi bila vsa v stečajnem postopku in postopku odpusta obveznosti natekla denarna sredstva namenjena le kritju stroškov nagrade upravitelja, znesek neporavnanih obveznosti dolžnice pa naj bi bil nižji od seštevka vseh stroškov stečajnega postopka. Vprašanje višine obveznosti dolžnice, ki predlaga začetek postopka osebnega stečaja, je relevantno predvsem v okviru ugotavljanja insolventnosti kot dejanske predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja, katero mora sodišče presojati v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP pred odločitvijo o predlogu. Ta presoja ni odvisna od primerjave višine obveznosti in stroškov, ki bodo nastali tekom stečajnega postopka, temveč primerjave obsega obveznosti dolžnika in stanja premoženja, ki naj bi zagotavljalo poravnavo teh obveznosti. Dolžničinega zatrjevanja o neobstoju kakršnegakoli premoženja ni mogoče ovreči zgolj z ugotovitvijo, da bo dolžnica v prihodnjih letih lahko dobila zaposlitev in redni dohodek. Takšnih ugotovitev sodišče ni oprlo na nobeno realno dejansko podlago, ki bi jo bilo mogoče preizkusiti. Zato tudi ni mogoča ocena ali dolžnica res ni sposobna v daljšem obdobju poravnati svoje obveznosti v višini 2.250,00 EUR. Zato je zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da zasledovanje načela sorazmernosti in zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov terja zavrnitev predloga dolžnice za začetek stečajnega postopka. Mimo stečajnega postopka upniki namreč nimajo možnosti vpliva na ravnanje dolžnice, da bi bili zagotovljeni najboljši pogoji za poplačilo upnikov. Takšen neposreden nadzor nad dolžnikom je mogoč le v okviru postopka odpusta obveznosti, ko mora dolžnik ravnati v skladu s 401. členom ZFPPIPP.

Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim očitkom, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za zavrnitev predloga dolžnice za začetek postopka osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti zgolj na podlagi ocene osebnih okoliščin dolžnice in višine njenih obveznosti v primerjavi s predvidenimi stroški stečajnega postopka.

Ker se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo s presojo navedb dolžnice o njeni insolventnosti, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo navedeno pomanjkljivost odpraviti. Glede na sočasen predlog dolžnice za začetek postopka odpusta obveznosti pa bi prvostopenjsko sodišče predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko zavrnilo tudi ob morebitni izkazani oviri za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob podani oviri za odpust obveznosti in ob izostanku kakršnegakoli premoženja dolžnice ne bi bilo izkazanega namena vodenja stečajnega postopka nad dolžnico.