Jedro

Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka ob vložitvi tožbe ni mogoče več odpraviti, zato sodišče tako tožbo, vloženo v imenu mrtve osebe, zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 8. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo za denacionalizacijo tam navedenih nepremičnin, ki so bile nacionalizirane A.C., in sicer iz razloga po tretjem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka umrla pred vložitvijo obravnavane tožbe, pooblaščenca pa sta tožbo vložila v njenem imenu. Ker mrtva oseba nima sposobnosti biti stranka v sodnem postopku, te procesne pomanjkljivosti, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka, pa ni mogoče odpraviti, je tožbo zavrglo.

3. Tožeča stranka v pritožbi, vloženi po pooblaščencih, uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da za vložitev tožbe v upravnem sporu ni potrebno novo pooblastilo, saj gre za nadaljevanje upravnega postopka, ki se konča s pravnomočno odločitvijo sodišča, ne pa z odločbo tožene stranke. Tudi ZUS ne določa, da je treba za vložitev tožbe na Upravno sodišče predložiti novo pooblastilo. V obravnavanem primeru dediči še niso znani, ker zapuščinski postopek še ni bil uveden. Ker premoženje po A.C. ni znano, tudi ni pogojev za uvedbo zapuščinskega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

6. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Te sposobnosti pa nima fizična oseba, ki je umrla. Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku namreč nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v zadevah I Up 1269/2004 z dne 7. 12 .2005, I Up 1011/2005 z dne 6. 3. 2008 in I Up 408/2005 z dne 22. 1. 2009. 7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je R.C., v katere imenu je bila tožba vložena, umrla 18. 1. 1994, torej pred vložitvijo obravnavane tožbe, vložene 18. 9. 2009, je ravnalo pravilno in upoštevaje določbo 80. člena ZPP tožbo na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje obveznosti predložitve novega pooblastila ob vložitvi tožbe v upravnem sporu, saj sodišče prve stopnje obravnavane tožbe ni zavrglo iz tega razloga. Prav tako niso utemeljene s tem povezane pritožbene navedbe, da je upravni spor zgolj nadaljevanje upravnega postopka. Upravni spor ni izredno pravno sredstvo v upravnem postopku, temveč sodni spor (sodni proces). V njem se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). Upravni spor se tako kot vsak sodni spor začne in vodi le na zahtevo stranke, ki v njem varuje svoj pravni položaj oziroma pravni interes. Nosilec tega interesa pa ni pokojna oseba, temveč le živa fizična oseba, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti. R.C., ker je bila ob vložitvi tožbe že pokojna, v tem upravnem sporu ne more varovati svojih pravic in obveznosti, s čimer bi sicer izkazovala svoj pravni interes za ta spor, če bi bila še živa.

9. Ker je bil v obravnavani zadevi denacionalizacijski postopek začet na zahtevo R.C. in L.R., kot pravnih naslednic A.C., pritožbene navedbe, da dediči po A.C. niso znani oziroma da še ni pogojev za uvedbo zapuščinskega postopka, ker še ni znano premoženje po pokojnem A.C., za odločitev v obravnavanem primeru niso pravno pomembne.

10. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je Vrhovno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.