Jedro

Kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini, je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru zavrnilo ugovor nasprotnega udeležena zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna referentka dovolila izbris predznambe odkupne pravice zaradi poteka roka za opravičbo predznambe.

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje. Najprej navaja, da je sodišče prve stopnje ob prvem odločanju v zvezi z napotki pritožbenega sodišča, na katere ni vezano, odločilo popolnoma drugače. Po mnenju pritožnika je sodišče s tem kršilo načelo zaupanja v veljavnost in trajnost zakonov. Za sodišče ni sporno, da je pritožnik pravočasno vložil predlog za opravičbo predznambe, sporno pa je, ali listina vsebuje pravni temelj za pridobitev pravice. Razlogi sodišča so zgolj pavšalni, zato jih ni mogoče preizkusiti. Sodišče ne bi smelo spregledati, da predlagatelj nikoli ni spodbijal vsebine kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da se z vsebino strinja v celoti. ZZK-1 ne določa sestavin razpolagalnega posla, te določa OZ, zemljiškoknjižno dovolilo je veljavno, pogodba je jasna in ne potrebuje razlage. V nadaljevanju pritožba navaja posamezne zakonske določbe in sodno prakso v zvezi z razlago pogodbe in načelom vestnosti in poštenja.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je bilo pritožniku že pojasnjeno, v našem pravu velja načelo kavzalnosti, kar pomeni, da je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel, to je posel, s katerim se lastnik zaveže prenesti na sopogodbenika neko pravico. Da temu načelu sledi tudi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), izhaja že iz določbe 36. člena ZZK-1, ki ureja situacijo, kadar zavezovalni in razpolagalni pravni posel nista vsebovana v isti listini. V takem primeru ne zadošča predložitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino o pravnem poslu. Predložena pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa tudi posla, na podlagi katerega je bilo to dovolilo izdano, zato ne izpolnjuje pogojev po 36. členu ZZK-1. Ne gre za vprašanje razlage pogodbe, temveč za to, da zaveze o prenosu pravice v pogodbi ni. Odločitev sodišča prve stopnje je zato materialnopravno pravilna, saj nasprotni udeleženec v roku ni opravičil predznambe z listino, ki je primerna za vpis v zemljiško knjigo. Res je prvič sodišče prve stopnje odločilo drugače, vendar je bila ta odločitev zaradi napačne uporabe materialnega prava razveljavljena in se pritožnik nanjo ne more sklicevati. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).