Jedro

Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se G. Š. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice V. za dobo do šestih tednov, šteto od 26. 9. 2021 dalje.

2. Zadržani je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotna uporaba materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 30. členom Zakona o duševnem zdravju – ZDZdr, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). V pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da za izpodbijano odločitev ni izpolnjena temeljna predpostavka, to je, da predlagatelj (verjetno prav: zadržani) huje ogroža svoje zdravje. V konkretnem primeru razlogi, ko naj bi zadržani čistil fasado in želel namestiti fotovoltaično celico na balkon, ne pomenijo resnega ogrožanja zdravja take stopnje, da bi to narekovalo prisilno zdravljenje. Zmotno sodišče meni, da je vedenje zadržanega nepredvidljivo, ker je prepričljivo izpovedal zakaj je čistil fasado in kanalizacijske jaške, to je potrdila tudi njegova mati. Izvedenec je z zadržanim opravil le nekaj minutni razgovor preko video konference in zaključil, da zadržani hudo ogroža lastno življenje, da nevarnosti ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi ukrepi. Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da predlagatelj (verjetno prav: zadržani) zaradi svojega stanja resno ogroža sebe ali okolico, odločitev presega zgolj medicinske okvire, zahteva tehtanje stopnje ogroženosti v povezavi s kršitvami ustavno varovanih družbenih vrednot, konkretni dogodek 26. 9. 2021 ne potrjuje potrebe po prisilnem zdravljenju, odločitev pomeni poseg v človekove pravice zadržanega, zlasti v pravico do osebne svobode in pravico do prostovoljnega zdravljenja. Iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo konkretna dejstva, ki bi zanesljivo utemeljevala pravni sklep o hujšem ogrožanju življenja zadržanega ali življenja drugih, ali hujšega ogrožanja zdravja zadržanega ali zdravje drugih, ali da nasprotni udeleženec povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Konkretne okoliščine in ogrožujoča ravnanja morajo resnično obstajati, ne sme biti dvoma v resničnost okoliščin, kar v konkretnem ni moč trditi, zadržani je natančno pojasnil, kaj je počel in zakaj, priča je potrdila njegovo izpoved. Posamezni incidenti v zvezi z varstvom javnega reda in miru se pojavljajo zgolj občasno in ne gre za nova nevarna in ogrožajoča ravnanja za predlagatelja (verjetno prav: zadržanega) in njegovo okolico. Ugotovitve v točki 17 izpodbijanega sklepa so v nasprotju z izpovedjo zadržanega in zaslišane priče. Zgolj abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja: - da gre pri zadržanem za neopredeljeno psihotično motnjo, zaradi katere sta pri njem presoja realnosti in njegova sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja hudo moteni, in sicer do te mere, da ni sposoben voljno sprejeti in oblikovati odločitve o nujnosti zdravljenja, do svojega bolezenskega stanja in potrebe po zdravljenju, oziroma jemanju zdravil, je nekritičen, - na dan sprejema v Psihiatrično bolnišnico V. (PB.) je preko balkona svojega stanovanja hotel namestiti sončne celice na nadstrešje približno 10 m visokega stanovanjskega bloka, ob precenjevanju lastnih psihofizičnih sposobnosti pa je padel z balkona v globino približno 2 m in si s tem hudo poškodoval desno stegno, za poškodbo je sam izpovedal, da je izredno huda, - pred padcem je samoiniciativno čistil kanalizacijo okoli stanovanjskega bloka, kjer stanuje, to je počel v posledici pretiranega strahu pred infekcijo, s tem je tudi hudo ogrozil svoje zdravje, ker se je izpostavljal nevarnosti dejanske infekcije, vdor mikroorganizmov v telo lahko povzroči bolezen, - zadržani je prepričan, da je za duševno zdravje dovolj meditacija, nikoli ni obiskoval psihiatrične ambulante, po zdravila za telesne bolezni je šel k svojemu očetu (ki je zdravnik) in k svojemu osebnemu zdravniku, - zadržani je že bil zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PB. po sklepu sodišča z dne 2. 4. 2007 za dobo do dveh tednov in po sklepu sodišča z dne 12. 4. 2020 za dobo do štirih tednov, - edino v oddelku pod posebnim nadzorom PB. je mogoče stalno nadzorovanje zadržanega, spremljanje bolezenskih znakov in pravočasno ukrepanje, zagotavljanje možnosti izpeljave diagnostičnih postopkov in zdravljenja vključno z antipsihotikom, - če se psihoza ne bi ustrezno zdravila, bi se poglobila in postala rezistentna na zdravljenje, glede na naravo in pričakovan potek duševne motnje pri zadržanem je obdobje šest tednov najkrajši možni čas, ko je pričakovati ustrezno delovanje antipsihotika ter čas, v katerem je hkrati mogoče izpeljati diagnostični postopek, - za uspešnost drugih oblik zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice je potrebno aktivno sodelovanje zadržanega pri zdravljenju, spremljanje terapije, predvsem pa prihajanje na redne kontrole, česar pri zadržanem ni.

5. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da zadržani huje ogroža svoje zdravje, to ogrožanje pa je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter da vzrokov hujšega ogrožanja njegovega zdravja ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči. Presodilo je, da so izpolnjeni potrebni pogoji po prvem odstavku 39. člena ZDZdr za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve.

6. Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.

7. V izpodbijanem sklepu pa je ugotovljen obstoj le enega pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je, da zadržani huje ogroža svoje zdravje. Zato so brezpredmetni pritožbeni očitki o nekonkretiziranih okoliščinah o hujšem ogrožanju življenja zadržanega ali življenja drugih, ali hujšem ogrožanju zdravja drugih.

8. V točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, da ni podlage v izvedenih dokazih za zaključek o povzročanju hude premoženjske škode (zadržanemu in drugim) in tudi ne za zaključek o ogrožanju življenja zadržanega in drugih, niti o hudem ogrožanju zdravja drugih.

9. Neresnična je pritožbena trditev, da je izvedenec v ustno podanem mnenju zaključil, da zadržani hudo ogroža lastno življenje, saj take ugotovitve izvedenec v mnenju ni podal, podal pa je ugotovitev, da zadržani huje ogroža svoje zdravje, kar je razvidno iz zapisnika o naroku.

10. Ugotovljena dejstva v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa so ugotovljena pravilno na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov. Pritožbeno sodišče ni našlo nikakršnega nasprotja med ugotovitvami sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih in izpovedbo zadržanega ter ugotovitvami izvedenca psihiatrične stroke. Pritožbeni očitek, da so ugotovitve sodišča v točki 17 izpodbijanega sklepa v nasprotju z izvedenimi dokazi, in sicer izpovedjo zadržanega in zaslišane priče, pa je povsem pavšalen, saj ne konkretizira zatrjevanega nasprotja.

11. Iz zapisnika o naroku izhaja, da zadržani in njegov zastopnik na podano izvedensko mnenje nista imela pripomb. S pritožbenimi navedbami izražen dvom v pravilnost izvedenskega mnenja je pravno neupošteven iz dveh razlogov: zato, ker je nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 30. členom ZDZdr in v zvezi z 42. členom ZNP-1) in zato, ker je nekonkretiziran in brez dokazne podpore.

12. Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zadržani nekritičen do svojega zdravstvenega stanja in jemanja zdravil, in ob dejstvu, ki izhaja iz spisovnega gradiva, to je, da zadržani živi sam v stanovanju v bloku v Š., je neutemeljena tudi pritožbena trditev o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje o tem, da milejši ukrepi niso primerni. Sodišče prve stopnje pa je glede izreka vrste ukrepa in njegovega trajanja vezano na izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

13. Pritožba ni uveljavljala pritožbenega razloga bistvena kršitev določb postopka, pritožbeno sodišča pa je ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 30. členom ZDZdr in v zvezi z 42. členom ZNP-1. 14. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, to so določbe 39. člena in 53. - 68. člena ZDZdr in z izpodbijano odločitvijo zadržanemu ni kršilo niti ustavnih pravic do osebne svobode in do prostovoljnega zdravljenja.

15. Pritožba je v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 30. členom ZDZdr ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).