Jedro

V konkretnem upravnem postopku sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi si interesi, zato bi moral upravni organ razpisati glavno obravnavo na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in na glavni obravnavi s tožnico in oškodovanko razčistiti dejansko stanje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Območni urad Ljubljana, Izpostava Kočevje, št. 06172-1612/2008 z dne 15. 1. 2009 odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečanih za 20 % DDV, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se pes Erni, pasme mehkodlaki pšenični terier, št. mikročipa 705230000084414, last tožnice, šteje za nevarnega psa (1. točka odločbe). Pod 2. točko je odločilo, da se podatki o ugrizu vnesejo v centralni register psov, pod 3. točko je določil, da mora tožnica za nevarnega psa takoj zagotoviti fizično varstvo na enega izmed načinov, ki ga z odločbo določa, pod točko 4. pa da je dolžna poravnati stroške storitve izvajanje ukrepov, ki so ji naloženi in pod točko 5. da je odločba izvršljiva z dnem vročitve. Svojo odločitev je upravni organ oprl na 55. in 85. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, v nadaljevanju ZVMS). V svoji obrazložitvi navaja, da je Policijska postaja Kočevje obvestila, da je A.A. dne 22. 7. 2008 na vrvici peljala svojega psa na sprehod. Ko je šla mimo hiše na naslovu …, sta k njej pritekla psa, last tožnice, ki sta bila brez fizičnega varstva in sicer Erni, pšenični terier in Dimon, bernski planšar. Pes Erni se je pričel zaganjati v psa sprehajalke, ta ju je poskusila razdvojiti, ob tem je pes Erni ugriznil sprehajalko v levo roko. Ta je poiskala zdravniško pomoč in izdano ji je bilo obvestilo o telesni poškodbi z diagnozo: ugriz psa v nadlaket. Nadalje navaja, da je bil s tožnico opravljen razgovor in je povedala, da sta oba psa zaprta v stanovanjski hiši ali v ograjenem vrtu in tako je bilo tudi 22. 7. 2008. Opravljen je bil razgovor tudi z A.A., na podlagi ugotovljenih dejstev pa je razvidno, da je pes Erni poškodoval človeka, zato se šteje za nevarnega psa.

Tožena stranka je pritožbo tožnice zavrnila.

V tožbi tožnica očita, da ni bilo ugotovljeno dejansko stanje, ker je pes Erni vedno zaprt v ogradi in ima vedno fizično varstvo. Z ničemer ni tožnici dokazano, da bi bil pes kritičnega dne na ulici, niti ni dokazano, da bi kogarkoli ugriznil. Tožnica trdi, da pes ni nikogar ugriznil in da ji ni bila dana možnost, da bi se soočila z oškodovanko, niti ni smela vpogledati v njeno izjavo. Očita, da ni nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da je pes Erni kogarkoli ugriznil, vztraja pri vseh navedbah v pritožbi in se nanje sklicuje in predlaga, da se odločba organa prve stopnje odpravi, zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločbi, predložila je upravni spis.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je upravni organ prejel poročilo Policijske postaje Kočevje z dne 24. 7. 2008, iz katerega izhaja, da je A.A. 22. 7. 2008 peljala psa na sprehod in ko je šla mimo hiše št. 31 na ... ulici v B., sta k njej pritekla psa pasme pšenični terier in bernski planšar. Pes pasme pšenični terier po imenu Erni se je pričel zaganjati v psa A.A., poskušala je odriniti terierja, pri čemer jo je ta ugriznil v levo roko.

Po presoji sodišča je upravni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje. V upravnem postopku je namreč tožnica vztrajala, da sta psa bila na dvorišču in da ne moreta sama odpreti vrat niti preskočiti ograje, psa sta socializirana in sta tudi šolana. Po presoji sodišča upravni organ ni ugotovil, kako je oškodovanka vedela katera dva psa sta pritekla na vozišče, ni jasno, ali je psa poznala in tudi ni obrazloženo, kako je peljala psa na sprehod mimo hiše št. 31 na ... ulici v B. (dopis Policijske postaje Kočevje z dne 24. 7. 2008), iz katere naj bi pritekla dva psa tožnice. Tožnica pa po podatkih upravnega spisa stanuje na naslovu ... ulica 31, B. in tega upravni organ ni pojasnil. Prav tako ni opravil ogleda ograde oziroma kako bi psa lahko prišla na cesto. V konkretnem upravnem postopku sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi si interesi, zato bi moral upravni organ razpisati glavno obravnavo na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUP) in na glavni obravnavi s tožnico in oškodovanko A.A. razčistiti dejansko stanje.

V ponovljenem postopku mora tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in o zadevi ponovno odločiti. Obrazložitev odločitve pa mora biti sestavljena tako, kot določa 214. člen ZUP. Upravni organ mora zlasti navesti ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, prav tako pa mora navesti razloge, ki so upravni organ vodili pri presoji posameznih dokazov, česar vsega upravni organ ni navedel pri izpodbijani odločbi. Po potrebi lahko zasliši tudi priče, ki jih je tožnica že predlagala, zaradi razjasnitve dejanskega stanja. Na podlagi ugotovljenih relevantnih okoliščin, bo upravni organ lahko pravilno uporabil materialno pravo.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožnici prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Zadeva je bila rešena na seji senata, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika).