Sodišči sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z neposrednim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis.
ZŠtip-1 kot poseben zakon na področju štipendiranja v 24. členu, enako tudi 5. člen Pravilnika, ureja le sofinanciranje tekmovanj in ne drugih oblik financiranja ali financiranj za druge namene. Obravnavano (so)financiranje je torej izključno namensko (so)financiranje tekmovanj in ne odraža splošne ureditve financiranja vzgoje in izobraževanja. Zato se ni mogoče sklicevati na splošno določbo 78. člena ZOFVI o virih financiranja vzgoje in izobraževanja in tudi ne na določbe o plačah učiteljev iz sredstev državnega proračuna ter sredstvih za materialne stroške (prvi in četrti odstavek 81. člena ZOFVI).
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. 11007-239/2023-3 z dne 22. 2. 2024 in odločbe Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11030‑714/2023‑16 z dne 16. 11. 2023 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje.
1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 11007-239/2023-3 z dne 22. 2. 2024 in odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11030‑714/2023‑16 z dne 16. 11. 2023 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 13/2026-4 z dne 16. 4. 2026 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanje Logična pošast 8-9, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1).
4.Toženka v reviziji predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje ter zavrnitev zahtevka. Navaja, da organizator tekmovanja Logična pošast 8-9, zavod A., za njegovo izvedbo niti v šolskem letu 2022/2023 niti v treh letih pred tem ni prejel sredstev na podlagi javnega razpisa proračunskega uporabnika oziroma neposrednega financiranja pristojnega ministrstva, kar med strankama ni bilo sporno. Zato navedeno tekmovanje, na katerem je tožnica dosegla zlato priznanje, ne izpolnjuje pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, kot ga določa 5. člen Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik). Na podlagi pravila exceptio illegalis sta sodišči druge in prve stopnje neutemeljeno odklonili uporabo te določbe Pravilnika, ki v skladu z zakonom in ustavo konkretneje določa opredelitev izjemnega dosežka iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Pravilnik pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev, ki je določen že z zakonom, opredeljuje celo ugodneje, saj upošteva tudi sofinanciranje tekmovanj v preteklih treh letih. Sofinanciranje tekmovanj na podlagi javnega razpisa je namensko, zato ga ni dopustno enačiti s splošnim financiranjem vzgojno-izobraževalnih zavodov. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno presodili, da je pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen že zato, ker je tekmovanje potekalo v šolskih in fakultetnih prostorih, pri izvedbi pa so sodelovali učitelji, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna. Tako široka razlaga pojma sofinanciranja iz javnih sredstev je v nasprotju z določbami ZŠtip-1, Pravilnika in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v sedmem odstavku 81. člena sicer določa, da se iz državnega proračuna zagotovijo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, med njimi pa tudi sredstva za tekmovanja učencev, vajencev, dijakov ter študentov, vendar pa ministrstvo skladno s Pravilnikom o sofinanciranju šolskih tekmovanj ta sredstva zagotavlja na podlagi javnega razpisa. Sofinanciranje mora vselej temeljiti na jasni pravni podlagi, zato na obstoj sofinanciranja ni mogoče sklepati le iz okoliščin, na katere sta se oprli sodišči druge in prve stopnje.
5.Tožnica je vložila odgovor na revizijo po zakonitih zastopnikih, ki nista izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Zato sodišče njenih navedb iz odgovora na revizijo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti ni upoštevalo (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
6.Revizija je utemeljena.
7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
8.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 22. 2. 2024, v zvezi z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z dne 16. 11. 2023. Iz obrazložitve odločb izhaja, da je tožnica izpolnila splošne pogoje iz 11. do 13. člena ZŠtip-1 in dosegla povprečno oceno za pridobitev Zoisove štipendije. Njena vloga za dodelitev Zoisove štipendije je bila zavrnjena, saj s predložitvijo zlatega priznanja, ki ga je 20. 5. 2023 prejela na tekmovanju Logična pošast, ni izkazala izjemnega dosežka. Ker to tekmovanje niti v šolskem letu 2022/2023 niti v treh letih pred datumom njegove izvedbe ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, pogoj iz 5. člena Pravilnika ni bil izpolnjen.
9.Sodišče prve stopnje je presodilo, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika nedopustno oži zakonski pojem sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in potencialne štipendiste postavlja v slabši položaj, kot jim ga imajo po zakonu. Zato je na podlagi pravila exceptio illegalis uporabo te podzakonske določbe odklonilo. Utemeljilo je, da je bilo tekmovanje Logična pošast v šolskem letu 2022/2023 vsaj delno financirano iz javnih sredstev. Pri tem se je oprlo na dopis B. B., ustanoviteljice zavoda A., ter Pravilnik tekmovanja Logična pošast 8-9, da šole prispevajo sredstva za izvedbo tega tekmovanja. Ugotovilo je, da so šole krile stroške prijavnin, uporabe prostorov, kopiranja tekmovalnih pol in prevoza tekmovalcev. Pri izvedbi tekmovanja so v okviru svojih delovnih nalog sodelovali učitelji, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna. Tekmovanje je na šolski stopnji potekalo v prostorih osnovnih šol, katerih lastniki so občine, na državni ravni pa v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je zagotovila brezplačen najem predavalnice ter odobrila sofinanciranje v znesku 100,00 EUR. Zavzelo je stališče, da navedeni izdatki spadajo v okvir stroškov vzgoje in izobraževanja, ki se financirajo iz javnih sredstev (78. člen ZOFVI), oziroma okvir sredstev za plače učiteljev ter stroške vzgojno izobraževalnih dejavnosti, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna (81. člen ZOFVI). Na podlagi navedenega je presodilo, da je pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 izpolnjen, zato tožničino zlato priznanje, ki ga je dosegla na spornem tekmovanju, predstavlja izjemni dosežek.
10.Sodišče druge stopnje se je strinjalo s presojo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je razlogom za odklonitev uporabe tretjega odstavka 5. člena Pravilnika na podlagi pravila exceptio illegalis. Zavzelo je stališče, da je bilo sporno tekmovanje glede na ugotovljene okoliščine njegove izvedbe sofinancirano iz javnih sredstev, pri čemer je poudarilo, da višina in način takšnega sofinanciranja nista bistvena.
11.Vrhovno sodišče je o istovrstnem primeru že odločalo s sklepom VIII Ips 2/2026 z dne 16. 4. 2026. Stališča iz te zadeve povzema in upošteva tudi v tem primeru.
12.Zoisova štipendija je namenjena dijakom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti (21. člen ZŠtip‑1). Štipendijo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje splošne pogoje iz 11. do 13. člena ZŠtip-1, ki je dosegel izjemen dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 (prvi odstavek 22. člena ZŠtip-1). Za izjemne dosežke se štejejo prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1).1 Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo (četrti odstavek 24. člena ZŠtip-1).
13.Na podlagi zakonskega pooblastila iz četrtega odstavka 24. člena ZŠtip-1 Pravilnik v 5. členu podrobneje opredeljuje izjemni dosežek na državnih tekmovanjih. Določa, da so državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni (prvi odstavek). Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja; - organizirana so v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno; - uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja; - sofinancirana so iz javnih sredstev in; tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji (drugi odstavek). Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prejšnjega odstavka glede sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo (tretji odstavek).
14.Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon.2 Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z neposrednim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis.3
15.Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z Ustavo in z zakoni (tretji odstavek 153. člena Ustave). Podzakonski splošni akti ne smejo vsebovati določb, ki jih v zakonu ni, zlasti ne smejo samostojno odrejati novih ali posebnih pravic ali obveznosti. Zakon mora biti podlaga za izdajanje podzakonskih predpisov, ti pa v zakon ne smejo posegati vsebinsko, saj bi to pomenilo, da je zakonodajna funkcija prešla na druge organe. To se navezuje na vprašanje, kaj uredi zakonodajalec sam in kaj sme prenesti na izvršilno oblast oziroma, kako natančno mora biti zakonsko pooblastilo. Čim večji je poseg v posameznikove temeljne pravice, tem bolj restriktivno in precizno mora biti zakonsko pooblastilo.
16.Predmet prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 (z naslovom izjemni dosežki) niso pravice potencialnih štipendistov, kot izhaja iz sodb sodišč druge in prve stopnje, ampak osnovna opredelitev, kaj se šteje za izjemne dosežke. Tudi zakonsko pooblastilo četrtega odstavka 24. člena, ki odkazuje na natančnejšo opredelitev izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom, se ne nanaša na ureditev pravic. Enako velja tudi za 5. člen Pravilnika, četudi natančnejša opredelitev izjemnih dosežkov in s tem pojma "sofinanciranje iz javnih sredstev" na koncu vpliva na odločitev o upravičenosti do štipendije.
17.V prvi in drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 je za izjemen dosežek določen pogoj, da gre za najvišja mesta oziroma priznanja, dosežena na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Tudi iz Pravilnika v prvem odstavku 5. člena izhaja, da gre za državna tekmovanja, ki so obenem sofinancirana iz javnih sredstev, to pa so tista tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni. Sodišči druge in prve stopnje nista problematizirali te določbe, ki s pristavkom, da mora sofinanciranje temeljiti na javnem razpisu, ne presega zakonskega okvira iz 24. člena ZŠtip-1. Nenazadnje ta ureditev upošteva, da obveznost javnega razpisa izhaja že iz 106.i člena Zakona o javnih financah (ZJF) kot temeljnega in sistemskega zakona za dodeljevanje proračunskih sredstev.4 Prav javni razpisi zagotavljajo transparentnost, konkurenčnost in enakopravnost pri dodeljevanju sredstev zunanjim izvajalcem.5
Drugi odstavek 5. člena Pravilnika pri opredelitvi drugih državnih tekmovanj ne določa izrecno javnega razpisa, temveč le sofinanciranje iz javnih sredstev. Ta pogoj je opredeljen v tretjem odstavku 5. člena Pravilnika, ki izpolnitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev dopušča tudi v primeru, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa, neposrednega ali neposrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena ureditev ne oži zakonske opredelitve državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev, saj omogoča izpolnitev pogoja sofinanciranja tudi v obdobju preteklih treh let. Tako kot v primeru prvega odstavka 5. člena Pravilnika ne gre za kakršnokoli sofinanciranje izvedbe tekmovanja, temveč le za sofinanciranje tekmovanja na podlagi javnega razpisa, neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ureditev tretjega odstavka 5. člena torej predstavlja celo ugodnejšo ureditev.
S podzakonsko opredelitvijo izjemnih dosežkov na državnih tekmovanjih, torej na tekmovanjih, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira pristojno ministrstvo ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo oziroma nek drug proračunski uporabnik, je določena namenskost uporabe teh sredstev in okvir, ki ga ni mogoče širiti. Pravilnik v 5. členu predstavlja podzakonsko ureditev, ki upošteva načelo preglednosti pri uporabi javnih sredstev in načelo enake obravnave pri porabi javnih sredstev ter ustreza vsebini ali namenu zakonske določbe o sofinanciranju iz javnih sredstev.
ZŠtip-1 kot poseben zakon na področju štipendiranja v 24. členu, enako tudi 5. člen Pravilnika, ureja le sofinanciranje tekmovanj in ne drugih oblik financiranja ali financiranj za druge namene. Obravnavano (so)financiranje je torej izključno namensko (so)financiranje tekmovanj in ne odraža splošne ureditve financiranja vzgoje in izobraževanja. Zato se ni mogoče sklicevati na splošno določbo 78. člena ZOFVI o virih financiranja vzgoje in izobraževanja in tudi ne na določbe o plačah učiteljev iz sredstev državnega proračuna ter sredstvih za materialne stroške (prvi in četrti odstavek 81. člena ZOFVI).
Sodišči druge in prve stopnje sta sofinanciranje iz javnih sredstev v nasprotju z zakonsko in podzakonsko ureditvijo zmotno utemeljili na podlagi okoliščin v zvezi z uporabo šolskih ter fakultetnih prostorov, spremstva otrok in plačila učiteljev. Za presojo o tem, kaj je treba šteti za sofinanciranje iz javnih sredstev po ZŠtip-1 in Pravilniku, ni pomembno osebno mnenje ustanoviteljice Zavoda A. niti vsebina internega pravilnika organizatorja tekmovanja.6 Zato sta se sodišči neutemeljeno sklicevali na dopis B. B. in Pravilnik tekmovanja "Logična pošast". Kot je ugotovila že toženka v izpodbijanih odločbah, je za odločitev bistveno dejstvo, da v letu izvedbe tekmovanja in v preteklih treh letih organizator tekmovanja ni bil upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma ministrstva.
Glede na navedeno sta sodišči druge in prve stopnje napačno presodili, da tekmovanje Logična pošast 8-9, ki je potekalo 20. 5. 2023, v okoliščinah konkretnega primera izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 (odgovor na revizijsko vprašanje).
To pomeni, da tožnica z zlatim priznanjem, ki ga je dosegla na spornem tekmovanju, ni izkazala izjemnega dosežka, izpodbijani odločbi o zavrnitvi njene vloge za dodelitev Zoisove štipendije za šolsko leto 2023/2024 pa sta pravilni in zakoniti.
Zato je vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP reviziji toženke ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Odločitev je bila sprejeta z večino glasov. Za sprejeto odločitev so glasovali vrhovni sodnici in sodnika mag. Marijan Debelak, Samo Puppis, mag. Aleksandra Hočevar Vinski in dr. Mateja Končina Peternel, proti pa je glasovala vrhovna sodnica Katarina Parazajda.