Jedro

S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bil pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo.

Stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba M. K. se zavrže. Pritožba M. H. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi stečajnega upravitelja se delno ugodi tako, da se v 3. točki izreka upravitelju prizna poleg že odmerjenega nadomestila še nadomestilo 79,50 EUR, skupaj z 20 % DDV pa 95,40 EUR.

V preostalem delu se pritožba stečajnega upravitelja zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se stečajnemu upravitelju povrnejo stroški v znesku 1.482,07 EUR in prizna nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v znesku 1.420,50 EUR, skupaj z 20 % DDV pa 1.704,60 EUR.

Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili M. K., M. H. (oba kot stečajna upnika) in stečajni upravitelj. M. K. in M. H. sta uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga stečajnega upravitelja za plačilo stroškov in nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, podrejeno pa znižanje stroškov in nadomestila.

Stečajni upravitelj pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu prizna še razlika med predlaganimi stroški in nagrado in priznanimi.

Pritožba M. K. ni dovoljena.

Predlagateljica začetka stečajnega postopka zoper dolžnika K. d.o.o., proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o. Ljubljana je bila M. H.. Njej je bilo po sklepu sodišča z dne 27.3.2009 (list. št. 36) skladno s 1. odst. 233. člena ZFPPIPP naloženo plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki ga je tudi plačala. Pritožnik torej ni bil niti predlagatelj, niti plačnik predujma. Zgolj dejstvo, da je upnik dolžnika K. d.o.o., pa mu še ne daje pravnega interesa za pritožbo zoper predmetni sklep. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. III Cpg 411/2009 z dne 11.6.2009 je bil namreč pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika (primerjaj še 2. odst. 233. člena ZFPPIPP). Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 3. odst. 343. člena ZPP in v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP kot nedopustno zavrglo.

Pritožba M. H. ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je stečajnemu upravitelju priznalo vse priglašene stroške, ki jih je stečajni upravitelj natančno specificiral v prilogi 1 (list. št. 76) h končnemu poročilu, razen priglašenega stroška študija izpodbojnih dejanj, znižalo pa je stroške tudi v postavkah kilometrine, do katere je stečajni upravitelj upravičen skladno z 18. členom in 3. odst. 19. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolvetnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na zelo natančno specifikacijo stroškov z navedbo opravilnih številk postopkov, v katerih so priglašeni stroški nastali, so vsi ti stroški preverljivi. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da bi moral stečajni upravitelj za vse navedene stroške in opravo dejanj predložiti dokazila. To bi bilo potrebno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče podvomilo v resničnost opravljenih dejanj stečajnega upravitelja in priglašenih stroškov v zvezi z njimi. Ker pa gre v navedeni specifikaciji stroškov za taka opravila, ki so na začetku stečajnega postopka potrebna (pridobitev zemljiškoknjižnih izpiskov, poizvedb o premoženju, o sodnih postopkih, o zaposlenih, obračun odpravnine, sodne takse v posameznih, posebej specificiranih postopkih), prvostopenjsko sodišče ni imelo razloga za dvom v potrebnost stroškov v zvezi z njimi in njihovo višino. Pritožnica zato neutemeljeno uveljavlja nepreizkusljivost potrebnosti in višine priglašenih stroškov stečajnega upravitelja. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZPP po presoji pritožbenega sodišča ni podana.

Pritrditi je sicer pritožnici, da stečajni upravitelj otvoritvenega poročila ni predložil, zmotno pa je pritožbeno stališče, da stečajni upravitelj ni upravičen do nagrade za opravljeno delo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom K. d.o.o. Ljubljana dne 23.4.2009, s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr.št. III Cpg 411/2009 z dne 11.6.2009 pa je bil sklep prvostopenjskega sodišča spremenjen tako, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen, sklep pritožbenega sodišča pa na spletnih straneh AJPES objavljen 14.7.2009 (stečajni upravitelj pa ga je prejel šele 25.8.2009). Že 13.8.2009 je prvostopenjsko sodišče glede na izid postopka prejelo končno poročilo stečajnega upravitelja. Res je sicer, da stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja (seznanitev z obsegom premoženja stečajnega dolžnika, posli stečajnega dolžnika, pravni pregled poslov zaradi možnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, posredovanje informacij pristojnim organom glede na pravne posledice začetka stečajnega postopka), ki ga je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka, zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi stečajni upravitelj svoje aktivnosti moral prilagoditi dejstvu, da sklep o začetku stečajnega postopka še ni pravnomočen. Delo stečajnega upravitelja ni brezplačno. Zanj ima pravico do nagrade (1. odst. 103. člena ZFPPIPP), ki po izrecni določbi 1. točke 4. odst. 103. člena vključuje tudi nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila. Do nadomestila nagrade za ta opravila bi bil sicer ob normalnem teku stečajnega postopka stečajni upravitelj upravičen skladno s 1. alinejo 2. odst. 104. člena ZFPPIPP šele po predložitvi otvoritvenega poročila sodišču, glede na zgoraj navedeni izid postopka pa je neutemeljeno pritožbeno stališče, da stečajnemu upravitelju nagrada za delo sploh ne gre, ker niti še ni predložil sodišču otvoritvenega poročila. Že zgoraj je bilo obrazloženo, da gre stečajnemu upravitelju tudi nadomestilo nagrade za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, temu pa so služile vse aktivnosti, izhajajoče iz končnega poročila stečajnega upravitelja. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno odmerilo nagrado stečajnemu upravitelju po prejemu njegovega končnega poročila. Glede na zgoraj opisana opravila pa je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen tudi pritožbeni očitek o občutnem nesorazmerju med odmerjeno nagrado stečajnemu upravitelju in dejstvom, da je stečajni postopek tekel manj kot dva meseca, saj pritožnica drugih meril za utemeljitev nižje nagrade stečajnemu upravitelju, razen časovne komponente, v pritožbi ni ponudila.

Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 366. člena ZPP in 1. odst. 121. člena ZFPPIPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo M. H. zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Pritožba stečajnega upravitelja je delno utemeljena.

Protispisna je pritožbena trditev stečajnega upravitelja, da je skupaj s končnim poročilom sodišču predložil otvoritveno poročilo. Vsebino otvoritvenega poročila določata 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP in ga sestavljajo opis stečajne mase, ki mora vključevati podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja, predlog načrta poteka stečajnega postopka in predlog predračuna stroškov stečajnega postopka, priloženi pa mu morajo biti tudi računovodski izkazi iz 291. člena ZFPPIPP (davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka, otvoritvena bilanca po stanju na dan začetka stečajnega postopka). Nič od navedenega stečajni upravitelj končnemu poročilu ni priložil. Prvostopenjsko sodišče torej ni razpolagalo z vrednostjo premoženja (sredstev), ki bi morala biti izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika in ki je osnova za izračun nadomestila za delo stečajnemu upravitelju po 1. in 2. odst. 5. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, niti ni razpolagalo s podatki iz 3. in 4. odst. 5. člena tega Pravilnika, ki bi utemeljevali zvišanje ali znižanje nadomestila. Prvostopenjsko sodišče je zato stečajnemu upravitelju odmerilo nadomestilo po 6. odst. 5. člena Pravilnika, ki limitira najnižje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila, v katero je po 1. točki 4. odst. 103. člena ZFPPIPP vključeno tudi nadomestilo za prevzem poslov, prostorov in premoženja stečajnega dolžnika. Glede na obseg opravljenega dela in manjkajoče podatke, ki bi bili lahko podlaga za drugačno odmero, je uporaba 6. odst. 5. člena Pravilnika in tako odmerjena nagrada tudi po presoji pritožbenega sodišča primerna. Za odmero nagrade, upoštevaje kot izhodišče podatke iz zadnje letne bilance stanja za leto 2008, kot ga ponuja pritožnik, namreč ni nobene pravne podlage.

Utemeljeno pa pritožnik opozarja na nepravilno uporabo materialnega prava – Pravilnika glede na časovno veljavnost le-tega. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri nagrade upoštevalo Pravilnik, ki je začel veljati 11.7.2009 (Ur. l. RS, št. 53/2009) in je najnižje nadomestilo limitiral z zneskom 1.420,50 EUR, moralo pa bi sodišče glede na čas opravljenih nalog stečajnega upravitelja uporabiti Pravilnik, ki je začel veljati 1.10.2008 (Ur.l. RS, št. 91/2008) in je v 6. odst. 5. člena kot najnižje nadomestilo določil 1.500,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi v tem delu ugodilo in stečajnemu upravitelju priznalo še razliko med priznano nagrado (nadomestilom) 1.420,50 EUR in 1.500,00 EUR, ki znaša 79,50 EUR, s priznanim 20 % DDV pa 95,40 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni navedlo razlogov za zavrnitev povračila stroškov študija izpodbojnih dejanj stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep namreč v tem delu samo zato ni preizkusljiv, saj gre zgolj za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Kot pravilno ugotavlja pritožnik, ima po 5. odst. 103. člena ZFPPIPP stečajni upravitelj, če ima tudi položaj odvetnika in če zastopa stečajnega dolžnika v sodnih in drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, tudi pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po Odvetniški tarifi in do povrnitve stroškov v zvezi s tem. Stečajni upravitelj doslej v zvezi z izpodbojnimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika še ni zastopal v sodnih ali drugih postopkih, torej zgolj s študijem izpodbojnih dejanj še ni prišlo do te faze, ko bi bil upravičen do nagrade za zastopanje stečajnega dolžnika po citiranem določilu ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zavrnilo povračilo nagrade za študij izpodbojnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).