Jedro

Porušeni osebni odnosi med družbeniki sicer sami za sebe ne predstavljajo utemeljenega razloga za izstop družbenika iz družbe. Tak razlog pa je bil v konkretnem primeru podan glede na ugotovljeno ravnanje tožene stranke, ki pomeni oviranje dolžnikove pravice do prenosa poslovnega deleža.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 447,98 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je predmet revizijskega postopka, ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za izstop iz tožene stranke (II. točka izreka prvostopenjske sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je glede te odločitve zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka drugostopenjske sodbe).

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 137/2018-9 z dne 22. 1. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali porušeni odnosi med družbeniki predstavljajo utemeljen razlog za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo v smislu drugega odstavka 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

4. Tožena stranka je v zakonskem roku vložila revizijo in uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov celotnega postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala zavrnitev revizije. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

**Glede dovoljenosti revizije**

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Ugotovljeno dejansko stanje v sodbah sodišč prve in druge stopnje**

7. Tožnik je bil družbenik v toženi stranki, katero so leta 1990 ustanovili trije družbeniki. Njegov poslovni delež v toženi stranki je predstavljal 29,5522 % osnovnega kapitala. Pravica družbenikov do izstopa iz družbe v družbeni pogodbi ni bila urejena.

8. Ob vložitvi tožbe (18. 5. 2015) sta bila preostala poslovna deleža v toženi stranki v lasti A. A., saj mu je 7. 5. 2015 svoj delež prodal tretji družbenik B. B. 9. Skupščina tožene stranke je 7. 9. 2011 sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z 2,100.626,00 EUR na 30.000,00 EUR. Ob zmanjšanju osnovnega kapitala družba svojim družbenikom ni ničesar izplačala, temveč je sredstva razporedila v kapitalske rezerve. Tožnik dogovora družbenikov o izplačilu zmanjšanega osnovnega kapitala ni uspel dokazati.

10. Po ustaljeni praksi je tožena stranka tudi za poslovna leta 2012, 2013 in 2014 skupščino sklicevala na neformalen način na podlagi dogovora vseh treh družbenikov. Tožnik, ki je bil seznanjen s skupščinami, se jih ni udeleževal. 11. Že od leta 2006 dalje so bila med družbeniki nesoglasja, zato je leta 2010 tožnik ob soglasju preostalih dveh družbenikov ustanovil družinsko podjetje D., d. o. o., ki je v lasti njegove žene in se ukvarja z dejavnostjo, ki je konkurenčna toženi stranki. Nesoglasja med družbeniki tožene stranke so se nanašala tudi na prenos programa in zastopstva za C. 12. Tožnik je leta 2012 od tožene stranke zahteval vpogled v poslovno dokumentacijo v zvezi z izplačilom dobička za leto 2012. Tožena stranka zahtevi ni ugodila, ker je menila, da obstaja verjetnost, da bi tožnik te informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi ji s tem prizadel občutno škodo.

13. Tožnik je 3. 4. 2015 posredoval toženi stranki in večinskemu družbeniku A. A.-ju povpraševanje za odplačen odstop svojega poslovnega deleža. Zaradi priprave določnejše ponudbe oziroma določitve cene poslovnega deleža je istega dne toženo stranko zaprosil za posredovanje bilančnih podatkov za leto 2014 vključno z bruto bilanco za leto 2014. Večinski družbenik je sporočil, da interesa za prevzem tožnikovega deleža nima (zaradi nerealno visoke ponujene cene) in da ne nasprotuje odprodaji tožnikovega deleža ter da bo vsa relevantna dokumentacija, ki jo tožnik zahteva, v kratkem objavljena na javnem portalu. Tožena stranka tožniku ni odgovorila. Tožnik svoje pravice do informacij in vpogleda sodno ni uveljavljal. 14. Med tožnikom in večinskim družbenikom ni več nobene komunikacije in zaupanja. Medsebojno komunicirata le preko pooblaščencev. Vzroki za nesoglasja so povezani s prenosom programov oziroma zastopstev tožene stranke na tožnikovo konkurenčno družbo.

**Razlogi za neutemeljenost revizije**

15. Položaj družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo je urejen z družbeno pogodbo. Gre za trajno pogodbo, ki poleg obligacijskih ustvarja tudi statusnopravne učinke, saj je z njo ustanovljena družba kot nov pravni subjekt, ki se razlikuje od udeležencev, ki so ga ustanovili.1 Za tovrstno družbo pa je značilna močnejša osebnostna povezava med družbeniki kot v primeru druge najbolj tipične kapitalske družbe, delniške družbe. Ta značilnost družbe z omejeno odgovornostjo utrjuje povezavo družbenikov v takšnem subjektu, kar izključuje uporabo klasičnih institutov civilnega prava glede prenehanja trajnih pogodbenih razmerij,2 oziroma odpovedi enega od družbenikov kot razloga za prenehanje civilnopravne družbene pogodbe.3

16. Izstop posameznega družbenika iz družbe predstavlja oblikovalno upravičenje, ki pa ima poleg korporacijskopravnih učinkov za družbenika (izguba pravic, povezanih z njegovim deležem) za posledico tudi prenehanje njegovega poslovnega deleža (prvi odstavek 502. člena ZGD-1), kar pomeni zmanjšanje premoženjskega jamstva družbe v razmerju do njenih upnikov. Breme izplačila vrednosti deleža izstopajočega družbenika namreč nosi družba.4 Zato je zakonodajalec v 501. členu ZGD-1 možnost izstopa družbenikov omejil na primere, ki jih družbeniki dogovorijo v družbeni pogodbi (prvi odstavek 501. člena) oziroma na sodno uveljavljan izstop, če so podani utemeljeni razlogi. Pri tem pa je zakon kot utemeljene razloge navedel nekaj primerov. To pomeni, da mora sodišče v primeru, ko se tožnik sklicuje na dejanske položaje, ki se ne skladajo povsem s katerim od primeroma naštetih razlogov v drugem odstavku 501. člena ZGD-1, presoditi, ali zatrjevane okoliščine predstavljajo utemeljene razloge za izstop iz družbe.

17. Močnejša osebna povezanost med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo temelji na izhodišču, da družbenike ob sklenitvi družbene pogodbe združuje skupni namen, to je ustanovitev družbe za izvajanje (profitne) gospodarske dejavnosti. Družbeniki torej zasledujejo namen, da preko upravljanja družbe oplemenitijo svoj kapitalski vložek v družbo. Zasledovanje tega namena lahko temelji le na načelu medsebojnega zaupanja družbenikov. Pri tem gre za vprašanje medsebojnih odnosov družbenikov, ki jih ni mogoče v celoti pravno regulirati.

18. Povsem življenjsko pričakovani so zato dejanski položaji, ko se po ustanovitvi družbe medosebna razmerja med družbeniki spremenijo in pride do porušenja medsebojnega zaupanja. Do takšnih spremenjenih medosebnih odnosov lahko pride tudi iz razlogov, ki niso neposredno povezani z upravljanjem in vodenjem družbe.

19. Iz sistematike ureditve ZGD-1 izhaja, da zakon kot osnovno možnost za preseganje porušenih medosebnih odnosov med družbeniki ponuja pravico družbenika do prenosa poslovnega deleža (481. člen ZGD-1). Takšna sprememba v sestavu družbenikov po eni strani omogoča vzpostavitev odnosov zaupanja v novi sestavi družbenikov, po drugi strani pa ohranitev poslovnih deležev, kar pomeni, da navedena personalna sprememba ne vpliva na obseg jamstvenega kapitala družbe. Hkrati pa takšna sprememba omogoča odstopniku poslovnega deleža, da dobi od prevzemnika poslovnega deleža ustrezno nadomestilo za finančno naložbo v družbi.

20. Iz takšne ureditve in iz omejenosti pravice družbenika do izstopa iz družbe na utemeljene razloge izhaja, da zakon primarno varuje interese družbe. Zato zgolj porušeni medsebojni odnosi med družbeniki ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za sodni izstop kateregakoli družbenika iz družbe, če niso pri tem podane tudi druge okoliščine, ki takšno pravico dodatno utemeljujejo.

21. Takšna dodatna okoliščina pa je podana takrat, ko je družbeniku glede na njegov položaj v družbi ovirana uresničitev njegove pravice do prenosa deleža. V tem delu gre za varovanje družbenikove ustavne pravice do zasebne lastnine, ki vsebuje tudi upravičenje do razpolaganja s predmetom lastninske pravice. Takšno varstvo s priznanjem pravice do sodnega izstopa iz družbe daje ZGD-1 na primer v osmem odstavku 481. člena ZGD-1 v primeru, ko družbeniku ni podano v družbeni pogodbi dogovorjeno potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, hkrati pa noben od družbenikov ni pripravljen kupiti deleža. 22. Primerljiv položaj za družbenika je tudi v primeru, ko mu dejanske razmere v družbi ne omogočajo, da bi lahko ovrednotil svoj delež v družbi in na tej podlagi pridobil realno nadomestilo ob prenosu poslovnega deleža na tretjo osebo. Takšen položaj je podan v primeru, ko družbenik zaradi manjšinskega položaja in ob porušenih medsebojnih odnosih s preostalimi družbeniki nima neposrednega vpliva na poslovodenje družbe, hkrati pa mu družba ne omogoča dostopa do potrebnih podatkov družbe, na podlagi katerih bi lahko preveril realno vrednost svoje naložbe v poslovnem deležu. 23. Prav takšen položaj tožnika izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano. Neomogočanje tožnikovega dostopa do potrebnih podatkov za ovrednotenje njegovega deleža pomeni oviranje družbenikove pravice do razpolaganja s svojim deležem ne glede na izrecno soglasje preostalega družbenika k prodaji deleža tretji osebi.

24. Tožena stranka se v reviziji neutemeljeno sklicuje, da naj bi bilo nevzdržno stališče sodišča druge stopnje, da bi moral predkupni upravičenec obveščati prodajalca o ceni. Očitno sama revidentka meša položaja tožene stranke in večinskega družbenika. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče (7. točka obrazložitve sodbe), da je tožena stranka skupaj z večinskim družbenikom ovirala tožnika pri uresničevanju pravice do prodaje poslovnega deleža. Nadaljnja ugotovitev pa se nanaša le na toženo stranko (družbo) in sicer, da je bila uresničitev pravice do prodaje poslovnega deleža odvisna od pripravljenosti, da tožniku nudi podporo pri oblikovanju cene in iskanju potencialnih kupcev, če ga ni bil pripravljen odkupiti večinski družbenik. Kolikor se nanaša na omogočanje dostopa tožniku do potrebnih podatkov za ovrednotenje deleža, je iz dosedanje obrazložitve razvidno, da takšni sodelovalni dolžnosti pritrjuje tudi Vrhovno sodišče. Opustitev te sodelovalne dolžnosti pomeni oviranje tožnika pri uresničevanju zakonske pravice do razpolaganja z deležem, kar pa ZGD-1 v drugem odstavku 501. člena ZGD-1 opredeljuje kot enega od primeroma naštetih utemeljenih razlogov za družbenikov izstop iz družbe. Za takšno sklepanje pa ni odločilna okoliščina, da družba normalno deluje brez sodelovanja tožnika kot manjšinskega družbenika.

25. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se zato glasi: Porušeni osebni odnosi med družbeniki sicer sami za sebe ne predstavljajo utemeljenega razloga za izstop družbenika iz družbe. Tak razlog pa je bil v konkretnem primeru podan glede na ugotovljeno ravnanje tožene stranke, ki pomeni oviranje dolžnikove pravice do prenosa poslovnega deleža. **Odločitev o reviziji**

26. Ker glede na obrazložen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje niso podani uveljavljani revizijski razlogi, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

27. Odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo soglasno.

**Glede stroškov postopka**

28. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, sama nosi svoje stroške revizijskega postopka, dolžna pa je povrniti tožeči stranki potrebne stroške za sestavo odgovora na (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka je tako upravičena do povrnitve odvetniške nagrade po Odvetniški tarifi (Uradni list RS št. 2/2015 - v nadaljevanju OT) in sicer po tar. Št 21/3 v višini 600 točk in za materialne izdatke (11. člen OT) v višini 12. točk. Ob upoštevanju Sklepa o spremembi vrednosti točke v višini 0.60 EUR (Uradni list RS št. 22/2019) in 22 % DDV je tožeča stranka upravičena do povrnitve 447,98 EUR stroškov revizijskega postopka.

1 B. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, 3. knjiga, Ljubljana 2007, stran 64 in78. 2 Na primer 333. člen Obligacijskega zakonika. 3 8. točka prvega odstavka 1000. člena OZ. 4 V tem se učinek izstopa iz družbe razlikuje od učinka prenosa poslovnega deleža po 481. členu ZGD-1. V primeru prenosa deleža prejme odsvojitelj deleža nadomestilo vrednosti od prevzemnika deleža.