Jedro

Glede izpolnjevanja prvega kumulativno predpisanega pogoja, to je diagnoza kronične bolezni zgornjih dihal ali astme, drugostopni organ ugotavlja, da navedeni pogoj ni bil izpolnjen niti pri pritožniku niti pri nobenem od njegovih družinskih članov, saj v nobenem od predloženih zdravniških potrdil ni navedenega predpisana diagnoza. Ker sta pogoja predpisana kumulativno in pri pritožniku ni izpolnjen prvi predpisan pogoj za nobenega družinskega člana, ni upravičen do točk iz naslova zdravstvenih razmer.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je Javni stanovanjski sklad A. na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEt1, 57/08 – SZ-1A, 90/09 – odl. US), Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Uradni list RS, št. 3/07, 29/08, 41/07), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09) in 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu B. dne 18. 12. 2010, zaradi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem na podlagi zahtevka tožnika odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 500 točk. Z doseženim številom točk se uvršča na 443. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1. V drugi točki izreka je odločeno, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 545 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V obrazložitvi izpodbijanega akta je med drugim navedeno, da v zvezi z socialnimi in zdravstvenimi razmerami (kriterij II, 5.1. število mladoletnih otrok) tožnik dosega 90 točk. V nadaljevanju organ pravi, da upravičenci, uvrščeni na prednostno listo, ki so dosegli manjše število točk, lahko kandidirajo na prihodnjem razpisu, s tem da jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba pri dosedanjih razpisih.

2. V pritožbi pritožnik meni, da je bil ocenjen s premalo točkami, saj pri odločanju ni bilo upoštevano zdravstveno stanje njegove družine, ki zaradi vlage v stanovanju boleha za kroničnimi boleznimi dihal. Prosilec je že v vlogi priložil potrdila zdravnika za posamezne družinske člane, ženo in oba otroka in se nanje tudi sklicuje. Ni točna tudi ugotovitev komisije, da naj bi v stanovanju, v katerem sedaj prebiva s svojo družino, ne bilo vlage, saj komisija ni napravila ustreznih meritev z instrumenti, ki bi to pokazalo. Dejstvo je namreč, da ni vlažno le stanovanje, v katerem so vidni plesnivi madeži, ampak je lahko vlaga, ki negativno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev tega prostora, navzven tudi slabše vidna ali nevidna, je pa vseeno prisotna in ima negativen zdravstveni vpliv na ljudi, ki tamkaj prebivajo. Pritožnik je zato angažiral izvedenca ustrezne stroke, ki je izmeril stopnjo vlage in o tem izdelal tudi izvedensko poročilo, katerega bo priložil k pritožbi naknadno, saj zaradi spoštovanja pritožbenega roka slednjega v tem času še ni uspel pridobiti. Ne gre spregledati, da je tudi njegova žena sedaj noseča in trpi zaradi kroničnih problemov dihal, ravno tako pa tudi oba otroka, sin v starosti 14 let in hči v starosti 11 let. Takšne razmere utegnejo še posebej na nosečnico in dva odraščajoča otroka še posebej škodljivo vplivati.

3. Z drugostopenjskim aktom je podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana A. na podlagi 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 51. člena Statuta A. pritožbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da so s Pravilnikom za dodelitev neprofitnega stanovanja določene naslednje kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: stanovanjski status, kvaliteta bivanja, utesnjenost v stanovanju, funkcionalnost stanovanja, število članov gospodinjstva, ločeno življenje ter zdravstvene razmere. Z razpisom pa so se določile še določene prednostne kategorije. Z navedbo podatkov ter označevanjem posameznih postavk v vlogi so podali izjavo o svojih stanovanjskih, socialno-zdravstvenih in drugih razmerah ter s tem uveljavljali točke za te razmere. Prvostopni organ je utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog proučil na podlagi prejetih listin in dokumentiranih poizvedb, ki jih je opravil pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Število točk, do katerih je upravičen posamezen prosilec, je razvidno iz odločbe prvostopnega organa in je bilo ugotovljeno na podlagi dokazov, izvedenih v postopku prvostopnega organa ter na podlagi potrdil in navedb prosilcev. Po proučitvi vseh okoliščin, ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer ter glede na zbrano število točk vseh prosilcev sta bili izdelani prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki sta bili javno objavljeni v časopisu C. dne 10. 9. 2011. Pritožnik se pritožuje, ker mu niso bile dodeljene točke iz naslova zdravstvenih razmer. Kot utemeljitev prisotnosti vlage v stanovanju na ... v Ljubljani je priložil Izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo – nizke gradnje, visoke gradnje D.D., ..., Ljubljana, z dne 26. september 2011. Drugostopni organ ugotavlja, da je pritožnik v vlogi uveljavljal točke iz naslova zdravstvenih razmer po postavki „7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ za dva otroka in po postavki „7.2. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana“ za dva odrasla družinska člana. Skladno z določbami Pravilnika se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje dva pogoja: a). da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in b.). da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu.

Pritožnik je bil z navedenimi določbami seznanjen z besedilom Javnega razpisa, obrazcem vloge in navodili za izpolnjevanje vloge, ki jih je prejel skupaj z obrazcem vloge. Ker pritožnik k vlogi ni predložil ustreznih dokazil, ga je prvostopni organ z dopisom št. 3631-1514/2286/2011 (587) z dne 20. 4. 2011, ki ga je pritožnik prejel dne 22. 4. 2011, pozval na dopolnitev vloge med drugim tudi z izvidi osebnih zdravnikov za vse družinske člane: E.E., F.F., H.H. in G.G., iz katerih bo razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ob pogoju, da je v prostorih, kjer pritožnik biva prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga. Pojasnjeno mu je bilo še, da zdravniška potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni. V pozivu za dopolnitev vloge je bil pritožnik še posebej seznanjen, da mora potrdilo vsebovati diagnozo o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ob pogoju, da je v prostorih kjer biva, prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga. Pritožnik je vlogo dopolnil z novimi zdravniškimi potrdili Zdravstvenega doma Ljubljana-Šiška z dne 26. 4. 2011 za vse navedene štiri družinske člane. Glede izpolnjevanja prvega kumulativno predpisanega pogoja, to je diagnoza kronične bolezni zgornjih dihal ali astme, drugostopni organ ugotavlja, da navedeni pogoj ni bil izpolnjen niti pri pritožniku niti pri nobenem od njegovih družinskih članov, saj v nobenem od predloženih zdravniških potrdil ni navedenega predpisana diagnoza. Ker sta pogoja predpisana kumulativno in pri pritožniku ni izpolnjen prvi predpisan pogoj za nobenega družinskega člana, ni upravičen do točk iz naslova zdravstvenih razmer. Drugostopni organ dodatno pojasnjuje, da izpolnjevanje samo drugega pogoja ne more vplivati na upravičenost do točk iz naslova zdravstvenih razmer in se zato drugostopni organ ne opredeljuje do predloženega izvedenskega mnenja, s katerim pritožnik utemeljuje prisotnost vlage v stanovanju. Komisija namreč v pritožnikovi zadevi sploh ni opravljala ogleda stanovanja in zato tudi ni ugotavljala prisotnosti vlage ob ogledu.

4. V tožbi tožnik pravi, da je bil pri postavki „trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami“, to je točka 7.1. iz Obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, ki je priloga Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09) – v nadaljevanju „Obrazec“ oziroma v Točkovalnem zapisniku, napačno ocenjen. Tožnik je bil ocenjen s premalo točkami, saj pri odločanju ni bilo upoštevano zdravstveno stanje njegove družine, ki zaradi vlage v stanovanju boleha za kroničnimi boleznimi dihal. Tožnik je že svoji prvotni vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem priložil potrdila zdravnika za posamezne družinske člane, ženo in oba otroka ter so v originalu vsebovani v spisu opr. št. 31-1514/2286/11 tožene stranke, za katerega je tožnik predhodno predlagal, da ga kot dokaz pribavi in vanj vpogleda to sodišče ter se nanje na tem mestu sklicuje. Še posebej izpostavlja zdravniška potrdila Zdravstvenega doma Ljubljana-Šiška z dne 26. 4. 2011 za vse družinske člane, iz katerih izhaja diagnoza kroničnih obolenj zgornjih dihal. Da so zdravstvene težave kronične narave in da gre za kronična obolenja zgornjih dihal, bo vedela povedati lečeča zdravnica, ki je potrdila izdala. Takšno stanje je nevzdržno še posebej za tožnikove otroke, saj živijo v nemogočih zdravstvenih in prostorskih razmerah. Pogoji za učenje so slabi, zdravje pa se slabša. Otroci se v takih razmerah le težko učijo, tudi če se zanemari dejstvo, da v dvoinpolsobnem stanovanju živita praktično dve petčlanski družini. Tožeči stranki je nerazumljivo, kako da je tožena stranka v letu 2009 slabo zdravstveno stanje otrok točkovala, potem pa nič več. Otroci so isti, njihovo zdravje se je v tem času le še poslabšalo, ne pa izboljšalo, predpisi, ki naj bi se jih držala tožena stranka in merila, po katerih naj bi se ravnala, so ostala enaka, kot v letu 2009, tožena stranka pa je iz povsem neznanih in nerazumljivih razlogov izvedla v tem primeru različno točkovanje. Točkovalni zapisnik z dne 30. 11. 2009 tožnik prilaga.

Če bi tožena stranka pravilno izvedla postopek in tožniku tako omogočila vročiti tudi dokaze glede vlage stanovanja, bi se tožena stranka tudi sama lahko prepričala o navedenih okoliščinah. Tako bi tožniku pripadlo tudi točkovanje iz naslova „kvaliteta bivanja“, saj je v 2. točki „Obrazca“ predpisano, da če prosilec prebiva v stanovanju, ki je vlažno, premalo osončeno, ipd., mu pripada še nadaljnjih 30 točk. Tožnik je zato sam, ob pritožbi, pridobil še izvedensko mnenje, ki slednje izkazuje. Prisotnost vlage v stanovanju, kakor jo je ugotovil izvedenec, je v direktni povezavi s kroničnimi obolenji zgornjih dihal, za katerimi trpi že vsa družina. Zahteva razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka primarno podaja ugovor pasivne legitimacije. Tožena stranka namreč ni odločala kot drugostopni organ. Ker vloga tožeče stranke ni bila popolna jo je tožena stranka z dopisom z dne 20. 4. 2011 pozvala, da vlogo dopolni v točkah 6 – bivanje, 14 – zdravniško potrdilo o nosečnosti, 18 – izvid zdravnika in dokazilo o prisotni vlagi in 19 – dokazilo o invalidnosti. Tožeča stranka je bila z navedenim seznanjena že z objavo samega razpisa, prav tako pa navedeno izhaja iz 7. točke vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem – zdravstvene razmere (izrecno je napisano, da je potrebno priložiti zapisnik o točkovanju ali dokazilo pristojnega izvedenca). Ker pa tožeča stranka navedenih dokazil ni predložila oziroma je predložila neustrezna dokazila, jo je tožena stranka z dopisom z dne 20. 4. 2011 pozvala, da svojo vlogo dopolni tako, da predloži izvid osebnega zdravnika za vse družinske člane, iz katerih bo razvidna diagnoza o kroničnih obolenjih zgornjih dihal. Tožeča stranka je toženi stranki po pozivu predložila nova zdravniška potrdila, iz katerih pa ne izhajajo zahtevana obolenja. Iz na novo predloženih potrdil izhaja, da imajo člani družine bodisi polipe v nosu, vnetje požiralnika, obrabo ledvene hrbtenice (s pripisom, da prosilec nima astme ali alergij), kronično obolenje ušesa, vnetje lojnic, kožna obolenja, brez navedb obolenja. Vse navedeno pa ne ustreza zahtevam za točkovanje po točki 7.1. in 7.2. Tako ni bil izpolnjen prvi kumulativni pogoj od dveh. Tožeča stranka kljub pozivu tožene stranke, v nasprotju s trditvami tožeče stranke, ni predložila točkovalnega zapisnika ali mnenja izvedenca. Predložitev navedenega dokaza v pritožbi pa je prepozen, saj se razmere ocenjujejo na dan zaključka oddaje vlog za udeležbo na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Kljub navedenemu pa tožena stranka navaja, da tudi v primeru predložitve točkovalnega zapisnika ali izvedeniškega mnenja, tožeči stranki ne bi bilo moč priznati točk, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, kar pa ni bilo podano. Kljub navedenemu pa tožena stranka navaja, da je potrebno mnenje izvedenca pregledati v celoti. Tako se izkaže, da je izvedenec gradnjo označil kot ustrezno, je pa na izrecno vprašanje tožnika navedel „stanovanje na naslovu ..., kot zaključena enota večstanovanjske stavbe – stolpnice glede na svoj namen dalj časa uporabe za 8 članov dveh družin ne izpolnjuje naslednjo bistveno zahtevo higienske in zdravstvene zaščite uporabnikov le-tega in varčevanja z energijo in ohranjanja toplote v njem“. V nadaljevanju pa se je izvedenec opredelil do ustvarjanja vlage uporabnikov v stanovanju. Ugotovil je, da prisotnost vlage ustvarjajo uporabniki, z dihanjem, tuširanjem, kuhanjem in drugim zaradi premajhnega zračenja in prevelikega števila uporabnikov, nikakor pa to ne izhaja iz same konstrukcije stanovanja. Tako izvedenec ni ugotavljal delne, pretežne ali vidne vlage samega stanovanja, marveč nepravilno uporabo stanovanja s strani uporabnikov. Sklicuje se na 3. člen Pravilnika. Iz navedenega izhaja, da so odbitne točke vezane izključno na gradbene elemente stanovanja in jih je možno upoštevati samo v primeru kletnega stanovanja in pritličnega stanovanja. Prav določila Pravilnika določajo, da se ugotavljanje vlage zaradi prezasedenosti ne mora upoštevati, še posebno ob dejstvu, da se točkovanje izvede pred vselitvijo v stanovanje. Prav tako pa tožena stranka še navaja, da je bila tožeča stranka izrecno z dopisom pozvana na dopolnitev vloge, jasno ji je bilo napisano, da je dolžna predložiti točkovalni zapisnik ali izvedensko mnenje v postopku na prvi stopnji, kar pa ni storila. Tako gre za nov dokaz, ki pa po določilu 238. člena ZUP ni dopusten. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tudi točke iz naslova „kvaliteta bivanja“ točka 2, kar pa v pritožbi zoper prvostopno odločbo ni uveljavljala in gre zato za tožbeno novoto, kar pa v postopku ni dovoljeno.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

6. Po 5. odstavku 87. člena SZ-1 so do dodelitve neprofitnega stanovanja upravičeni državljani Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. V pravilniku se predpišejo med drugim splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, ter kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer (6. odstavek 87. člena SZ-1). To isto določilo v nadaljevanju določa, da morajo biti pogoji in merila določeni tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev in v nadaljevanju zakonodajalec primeroma našteva okoliščine, med katere pa zakonodajalec ni uvrstil zdravstvenih razmer. Določilo 1. odstavka 8. člena Pravilnika pa je med prednostne kriterije pri dodelitvi stanovanj vključilo tudi „slabše socialno-zdravstvene razmere.“ Gre torej za kriterij, katerega uporaba je v predmetni zadevi sporna med strankama, in ki ga ni kot obveznega predpisal zakonodajalec, ampak ga je predpisal pristojni minister v podzakonskem aktu na podlagi zakonskega pooblastila. V določilu 6. alineje 1. odstavka 19. člena Pravilnika je določeno, da mora prosilec vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja priložiti „drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-varstvene razmere.“ Tožnik je bil s pozivom z dne 20. 4. 2011 pozvan, da vlogo dopolni z dokazilom o kvaliteti bivanja z natančnejšimi napotki, kaj mora dokazilo vsebovati, zdravniško potrdilo o nosečnosti, zdravniška dokazila z diagnozo kroničnih bolezni zgornjih dihal ali astme ter dokazilo o invalidnosti. Med strankama ni sporno, da je bil ta poziv jasen in v skladu s predpisi. Tožena stranka je iz zdravniških potrdil, ki jih je tožnik predložil na podlagi poziva, ugotovila, da ne izkazujejo diagnoz kroničnih bolezni dihal ali astme, tožnik pa v tožbi pavšalno navaja, da gre za kronična obolenja zgornjih dihal, kar bi po njegovem mnenju vedela povedati zdravnica, ki je potrdila izdala. Gre za pavšalni tožbeni ugovor, ker iz potrdil ne izhaja, da gre za kronična obolenja dihal in v tem delu sodišče ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ker lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta v povezavi z odgovorom na tožbo (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Tožnik tako v tožbi ni vzpostavil suma, da je tožena stranka na podlagi zdravniških potrdil zmotno ugotovila dejansko stanje, tako da bi bilo potrebno zaslišanje zdravnice. Drugostopenjski organ se sicer v drugostopenjski odločbi ni opredelil do izvedenskega mnenja, pa bi se moral, ne glede na to, da je bila predložitev obeh dokazil v razpisu postavljena kumulativno, saj ga je tožnik predložil v pritožbenem postopku. Vendar pa ta napaka ni mogla vplivati na zakonitost odločitve; tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugotovila, da je vzrok za povečano vlago v stanovanju tožnika dejstvo, da v njem prebivata dve družini z vsega skupaj 8 člani in da je vlaga posledica specifične uporabe stanovanja, ne pa konstrukcije stanovanja, ki se nahaja v sedmem nadstropju stolpnice. Tožnik na ta dejstva ni odgovoril, med strankama pa ni sporna zakonitost predmetnih dveh pravil dokazovanja, ki sta bili objavljeni v javnem razpisu, in jih je tožena stranka povzela v predzadnjem odstavku na strani 3 drugostopenjske odločbe. Okoliščina v zvezi s kriterijem „kvalitete bivanja“, ki jo tožnik navaja ob koncu tožbe, pa je novo dejstvo, za katero tožnik ne navaja razlogov, zakaj tega ni mogel uveljavljati že v vlogi ali v pritožbi zoper prvostopenjski akt (3. odstavek 20. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

7. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v takem primeru vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Na tem temelji druga točka izreka sodbe.