Jedro

Sklep o zaključku stečajnega postopka že po logiki stvari same ne more vsebovati odločitve o izločitvi sorazmernega dela sredstev iz razdelitvene mase za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev. Če sta razloga za zaključek stečajnega postopka, da zaradi vnovčenja ni več stečajne mase, zaradi delitve sredstev pa tudi razdelitvene ne več, mora sklep vsebovati konkretne podatke o prihodkih in odhodkih stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaključilo stečajni postopek. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bila razdeljena celotna razdelitvena masa in da so bila opravljena vsa opravila v stečajnem postopku. Proti sklepu se upnik pravočasno pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Pritožnica smiselno pravilno opozarja na pomanjkljivost izpodbijanega sklepa glede odločilnih dejanskih ugotovitev, da je bilo vnovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in da je bila tudi že razdeljena vsa razdelitvena masa. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo s splošno ugotovitvijo, da stečajne mase ni več in da je bila med upnike že razdeljena celotna razdelitvena masa, preostala sredstva pa naj bi zadostovala le še za poplačilo stroškov stečajnega postopka. Pravkar povzete odločilne dejanske ugotovitve niso podkrepljene s konkretnimi podatki: (1) o prihodkih stečajnega dolžnika iz naslova prodaje premoženja, terjatev in morebitnih drugih prihodkih (npr. prihodkih od obresti) ter (2) o vseh odhodkih. To pa so podatki, ki šele omogočajo preizkus pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo vnovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in da tudi razdelitvene mase ni več. Omenjenih podatkov ne vsebuje niti zadnje poročilo stečajnega upravitelja. Iz doslej razloženega sledi, da odločilne dejanske ugotovitve izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. čl. ZPPSL, in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP (v zvezi s 15. čl. ZPPSL). V novem postopku bo sodišče moralo opisano pomanjkljivost odpraviti. To bo storilo tako, da bo stečajnemu upravitelju vrnilo v dopolnitev zadnje poročilo o poteku stečajnega postopka, da ga konkretizira z ustreznimi (številčnimi) podatki. V zvezi z ostalimi pritožbenimi izvajanji pa velja dodati, da sklep o zaključku stečajnega postopka že po logiki stvari same ne more vsebovati odločitve o izločitvi sorazmernega dela sredstev iz razdelitvene mase za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev. Faza poplačila in rezervacije sredstev za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev je ob izpolnjenih pogojih za zaključek stečajnega postopka po 169. čl. ZPPSL že presežena. Odločitev sodišča o rezervaciji sredstev za zavarovanje poplačila prerekanih terjatev je sestavni del sklepa o glavni razdelitvi (3. tč. 2. odst. 163. čl. ZPPSL. Določbe ZPPSL o sklepu o glavni razdelitvi pa je treba analogno uporabiti tudi, ko gre (le) za poplačilo priviligiranih terjatev. Le tako je moč ugotoviti sorazmerni del posamezne priviligirane terjatve, če razdelitvena masa ne zadošča niti za popolno poplačilo priviligiranih terjatev (da so bile priviligirane terjatve poplačane v konkretnem primeru le v sorazmernem deležu, je razvidno iz sklepov o izplačilu sorazmernega dela sredstev privilgiranim upnikom). Prav tako ne drži pritožbena trditev, da v obravnavanem stečajnem postopku naj ne bi bila opravljena vsa opravila, ker se še ni začel pravdni postopek v zvezi s tožbo glede prerekane terjatve pritožnika. Obravnavanje omenjene tožbe namreč ni opravilo tega stečajnega postopka. Zato ne v tem pogledu, ne glede očitka, češ da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o sporni rezervaciji sredstev za zavarovanje izplačila prerekane terjatve, izpodbijani sklep ni pomanjkljiv. Izrecno uveljavljana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (v zvezi s 15. čl. ZPPSL) tako ni podana. Po ustaljeni sodni praksi glede vprašanja stroškov upnikov v stečajnem postopku ne prihaja v poštev smiselna uporaba pravdnega postopka. Kot stroške stečajnega postopka šteje ZPPSL namreč le stroške, do katerih pride v zvezi s postopkom, ki je bil sprožen na podlagi sklepa iz 1. in 3. odst. 144 ZPPSL, v katerem se izkaže, da je stečajni upravitelj terjatev neutemeljeno prerekal (1. odst. 145. čl. ZPPSL), in o katerih odločeno s pravnomočno odločbo. Med te stroške pa ne sodijo stroški, ki so nastali v zvezi z uveljavljanjem terjatve v stečajnem postopku. Zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče zato zavrnilo.