Jedro

Ker tožnika po spremembi in delnem umiku tožbe vrednosti spornega predmeta nista navedla, ni jasno, ali ta presega revizijski prag iz 367/2 člena ZPP. Posledica te opustitve je, da si tožnika nista zagotovila pravice do revizije.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, (1) naj se ugotovi, da je ničen sporazum dedičev in zemljiškoknjižno dovolilo z dne 31. 5. 2002, ki ga je v imenu in za račun tožnikov podpisal njun pooblaščenec, odvetnik I. M. in toženca M. M. in Ma. M., kolikor se nanaša na parcele št. 877/1, 877/2 in 877/3, vpisane v vložek št. 843 k. o. ... in (2) da mora toženec Ma. M. kot zemljiškoknjižni solastnik navedenih nepremičnin v 15 dneh izstaviti za zemljiškoknjižni prenos primerno listino – zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo mogoče tožnika H. K. vknjižiti kot solastnika teh nepremičnin do 768/10000 in tožnika H. K. kot solastnika do 385/10000, sicer bo tako listino nadomestila sodba.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnika sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Revizija je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija ni dovoljena.

6. S tožbo, vloženo 29. 6. 2005, sta tožnika zahtevala (1) ugotovitev, da sta solastnika parcel št. 877/1, 877/2, 877/3, 922/51, 922/49 in 922/8, vpisanih v vložek št. 843 k. o. ... in sicer H. K. do 5000/10000 oziroma do ½ in H. K. do 2500/10000 oziroma do ¼ in (2) da jima je toženec Ma. M. kot zemljiškoknjižni solastnik navedenih nepremičnin dolžan v 15 dneh izstaviti za zemljiškoknjižni prenos primerno listino – zemljiškoknjižno dovoljenje, na podlagi katerega bo mogoče H. K. pri navedenih nepremičninah vknjižiti kot solastnika do 768/10000 in H. K. kot solastnika do 385/10000, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba. Vrednost spornega predmeta sta v tožbi ocenila z zneskom 2.000.000 SIT. Okrajno sodišče v Grosupljem, pri katerem je bila tožba vložena, je vrednost spornega predmeta s sklepom z dne 4. 11. 2005 korigiralo na 3.000.000 SIT. Postopek se je nadaljeval pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.

7. Med postopkom sta tožnika tožbo spremenila tako, da sta namesto ugotovitve njune solastninske pravice na šestih parcelah, navedenih v prejšnji točki, zahtevala ugotovitev ničnosti sporazuma dedičev in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 31. 5. 2002 le glede treh parcel. Tudi pri zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine sta vztrajala le glede teh istih treh parcel. Po spremembi tožbe nove vrednosti spornega predmeta nista navedla.

8. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP); izjema velja le v primerih, ko tožeča stranka v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek in se v takih primerih kot vrednost spornega predmeta vzame ta znesek (prvi odstavek 44. člena ZPP).

9. Cilj, ki sta ga tožnika zasledovala tako s prvotno postavljenim zahtevkom kot po njegovi spremembi, je v pridobitvi solastninskega deleža M. M. pri parcelah, navedenih v zahtevkih. V tem smislu sta tožnika po spremembi tožbe zahtevala manj kot s tožbo. Toda, ker vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe nista navedla, ni jasno, ali ta presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Posledica te opustitve je, da si nista zagotovila pravice do revizije.

10. Revizija je zato nedovoljena in jo je revizijsko sodišče skladno z določbo 377. člena ZPP zavrglo.