Jedro

Ker sta toženca materialna sospornika, druga toženka pa tudi ni nasprotovala umiku tožbe in ni vztrajala pri vsebinski rešitvi spora, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta k poplačilu stroškov postopka zavezana solidarno (tretji odstavek 161. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta toženca tožnici solidarno dolžna plačati 2.325,60 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo druga toženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, naj ga sodišče druge stopnje tako spremeni, da tožnici naloži povračilo njenih pravdnih stroškov. Opozarja, da se izpolnitev obveznosti prvega toženca ni nanašala na izpolnitev tožbenega zahtevka, poleg tega sama ni ničesar izpolnila. Vztraja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj so bile nepremičnine darilo njenih staršev in predstavljajo posebno premoženje. Zato tudi niso bile zajete v sporazumu o delitvi skupnega premoženja v letu 2011. Življenjska skupnost s tožencem je prenehala že v letu 2001 in od tedaj dalje skupnega premoženja nista več ustvarjala.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev. Opozorila je na naravo sosporniškega razmerja toženk in v spis predložila dohodninske odločbe od leta 2001 do 2015, iz katerih izhaja, da je pritožnica prvega toženca vsa leta uveljavljala kot vzdrževanega družinskega člana.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je kot upnica prvega toženca v obravnavani zadevi vložila tožbo za določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju, na katerega bi kasneje lahko posegla z izvršbo (prvi odstavek 83. člena DZ). Toženca kot bivša zakonca tako v tem postopku nastopata kot nujna enotna sospornika in enotna pravdna stranka.

6. Prvi toženec je po vložitvi tožbe davčni dolg poravnal, zato je tožnica tožbo umaknila, saj za zahtevek nima več pravovarstvenega interesa. Noben od tožencev umiku ni nasprotoval, pritožnica pa se je z njim celo izrecno strinjala. Sodišče prve stopnje je glede na naravo spora v okviru zahteve za povračilo stroškov postopka to plačilo dolga pravilno obravnavalo kot izpolnitev obveznosti po prvem odstavku 158. člena ZPP, saj je bil edini namen tožbe v zagotovitvi možnosti za njegovo izterjavo.

7. Ker sta toženca materialna sospornika, druga toženka pa tudi ni nasprotovala umiku tožbe in ni vztrajala pri vsebinski rešitvi spora, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta k poplačilu stroškov postopka zavezana solidarno (tretji odstavek 161. člena ZPP)1. Vprašanji utemeljenosti tožbenega zahtevka in kdo je dolg poravnal po umiku tožbe v razmerju do tožnice nista pravno odločilni.

8. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Ker druga toženka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa po presoji pritožbenega sodišča ni bil potreben, obe stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Primerjaj tudi sklepe VSL II Cp, 1221/2020, VSC 53/2020, VSL I Cp 2380/2018 in druge.