Jedro

Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.

Odgovorni urednik medija kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor nove dolžnice z dne 15. 4. 2025 zavrne.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje nova dolžnica. Navaja, da objektivno ne more izvršiti sodbe na objavo popravka v oddaji ..., ker za ta programski skop ni odgovorna. Dolžnica je odgovorna urednica vseh preostalih programskih vsebin izdajatelja A. d.o.o., razen informativnih in športnih vsebino, saj je za to imenovan drug odgovorni urednik. Ti izhaja tudi iz javnega registra - Razvida medijev. Vsak urednik odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren. Svoboda izražanja med drugim temelji na avtonomnosti urednikov. Drugi odgovorni urednik ne more posegati v avtonomnost za programski sklop izključno odgovornega urednika. Dolžnica ni pristojna za objavljanje informacij v programskem sklopu informativnega in športnega programa A. Predhodno je bila za program v tem sklopu odgovorna druga urednica, nov dolžnik je sedaj novi odgovorni urednik informativnega in športnega programa A., ki ga lahko dolžnica le prosi, da izpolni izvršilni naslov. Sklicuje se na zadevo VSL I Cp 1759/2009. Sodišče je izničilo zakonsko ureditev položaja odgovornih urednikov, pri čemer subsidiarne ali solidarne odgovornosti urednikov ni. Medij ne more imeti dveh odgovornih urednikov za isti programski sklop, saj bi to ustvarjalo nejasnost glede odgovornosti in bi takšna situacija onemogočala izvajanje dolžnosti odgovornih urednikov. Medij ima dva odgovorna urednika, pri čemer je en odgovorni urednik informativnega in športnega programa, drug pa je "odgovorni urednik".

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper B. B., odgovornega urednika A., zaradi objave popravka (v oddaji ...). Dolžnik po izvršilnem naslovu je bil tedaj torej odgovorni urednik A. Na upnikov predlog pa je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek zoper novo dolžnico, C. C., novo odgovorno urednico A., ki je zoper sklep vložila v izpodbijanem sklepu obravnavani ugovor.

6.Novi dolžnik lahko po četrtem odstavku 24. člena ZIZ skladno s prvim odstavkom 56.a člena ZIZ izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona, ki je torej ta, da obveznost ni prešla nanj.

7.Pravno podlago za prehod obveznosti na novega dolžnika predstavlja 41. člen Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Ta določa, da če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika. Med strankama ni sporno, da je bila nova dolžnica imenovana na položaj, ki ga je prej zasedal dolžnik po izvršilnem naslovu, sporno je, ali naj bi bila nova dolžnica za izpolnitev obveznosti pristojna oziroma pasivno legitimirana. Vendar pa vprašanje pasivne legitimacije izven dejanskih vprašanj, ki jih materialnopravno pokriva 41. člen ZMed, po mnenju višjega sodišča ne more biti predmet ugovora novega dolžnika po prvem odstavku 56.a člena ZIZ. V takem ugovoru lahko novi dolžnik namreč ugovarja zgolj, da obveznost nanj ni prešla. Nova dolžnica je po funkciji kot nesporno zamenjala prejšnjega odgovornega urednika medija, ki v pravdnem postopku svoji pasivni legitimaciji niti ni v ničemer nasprotoval. Ker je nova dolžnica oseba, ki je zamenjala odgovornega urednika medija, je nanjo prešla v izvršilnem naslovu naložena dolžnost objave popravka. Že zaradi navedenega po presoji višjega sodišča ugovor nove dolžnice ni bil utemeljen.

8.Kljub temu bo, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje, višje sodišče presodilo še pomen določb tretjega in četrtega odstavka 18. člena ZMed. Sodna praksa je v zvezi s pravnim vprašanjem odgovornosti urednika, glede katerega v Razvidu medijev ni navedeno, da odgovarja za posamezen programski sklop (kot je tudi v obravnavanem primeru - tako glede nove dolžnice, kot je bilo tudi glede dolžnika po izvršilnem naslovu), skopa in neusklajena. Tako sodba VSL I Cp 1759/2009, na katero se sklicuje nova dolžnica, stoji na stališču, da v primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren, ter da iz tretjega 18. člena sicer ZMed res sledi, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače, vendar pa ta zakon že v četrtem odstavku istega člena ureja situacijo, ko ima medij več odgovornih urednikov - v takšni situaciji pa (le) vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren. Nasprotno pa je sodba VSL II Cp 1335/2013 na stališču, da vsak odgovorni urednik programskega sklopa odgovarja za svoj programski sklop, odgovorni urednik

medija pa za objavo vseh informacij v mediju. Slednjemu stališču pritrjuje tudi višje sodišče, saj odgovorni urednik medija skladno s tretjim odstavkom 18. člena ZMed kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja. Kolikor nova dolžnica meni, da obstoječa organizacija posega v avtonomijo ali svobodo izražanja odgovornega urednika za informativni in športni program, je navedeno lahko zgolj predmet urejanja v notranji organizaciji medija. Kar se tiče navedb, da naj sodbe ne bi mogla izvršiti, pa nova dolžnica niti ne trdi, da je to sploh z vsem dolžnim trudom, ki ji ga naloga pravnomočna in izvršljiva sodba sodišča (načelo pravne države in vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč), sploh poskušala. Tudi iz navedenih razlogov pritožba nove dolžnice tako ni utemeljena.

9.Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče po pojasnjenem, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 226 Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 18, 18/3, 18/4, 41

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.