Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nasprotna tožba je med drugim tudi obrambno sredstvo toženca, ki mu je imanentno skupno obravnavanje s prej vloženo tožbo druge stranke. V obravnavanem primeru se obe zadevi nanašata na isto nepremičnino in situacijo, do katere je prišlo v zvezi z rekonstrukcijo ceste. Obe prvostopenjski sodišči menita, da je treba zadevi združiti, ker se bodo obravnavala ista pravno pomembna dejstva. Te okoliščine narekujejo prenos pristojnosti tudi v zadevi z nasprotno tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer se sedaj obravnava zadeva s tožbo, proti kateri je vložena nasprotna tožba.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Novem mestu.
1. V pravdni zadevi II P 782/2008 Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožnica od toženke zahtevala izpolnitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine glede parcel, ki so po rekonstrukciji ceste sedaj v naravi del J. ceste v Ljubljani, toženka pa je vložila odgovor na tožbo in istočasno nasprotno tožbo, s katero je zahtevala sklenitev kupne pogodbe, s katero bo tožnici prodala isti parceli. Nasprotna tožba je bila po določbah sodnega reda vpisana v novo opravilno številko II P 1188/2008. Pred odločanjem o združitvi obeh zadev je bila starejša zadeva v okviru 200 spisov na podlagi odredbe predsednika Višjega sodišča v Ljubljani prenešena na Okrožno sodišče v Novem mestu in se tam sedaj vodi pod opravilno številko P 291/2009. 2. Okrožno sodišče v Ljubljani je pribavilo mnenje Okrožnega sodišča v Novem mestu o potrebni združitvi obeh zadev in ker samo meni enako, vrhovnemu sodišču predlaga, da iz razlogov smotrnosti prenese pristojnost za odločanje v zadevi z nasprotno tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu. Stranki sta bili o nameri sodišča obveščeni na naroku 11. 2. 2010. 3. Predlog je utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predvidena združitev več zadev, ki tečejo pri različnih sodiščih, je lahko razlog smotrnosti v smislu navedene zakonske določbe (primerjaj razloge I R 83/2000), vendar mora biti že v fazi odločanja o predlogu za delegacijo razumno pričakovati, da bo prišlo do združitve pravd in s tem do ugodnih učinkov združitve, torej lažje izvedbe postopka zaradi koncentracije dokazovanja, manjših stroškov in podobno (primerjaj razloge III R 24/2007). V obravnavani zadevi je tako. Nasprotna tožba je med drugim tudi obrambno sredstvo toženca, ki mu je imanentno skupno obravnavanje s prej vloženo tožbo druge stranke. V obravnavanem primeru se obe zadevi nanašata na isto nepremičnino in situacijo, do katere je prišlo v zvezi z rekonstrukcijo ceste. Obe prvostopenjski sodišči menita, da je treba zadevi združiti, ker se bodo obravnavala ista pravno pomembna dejstva. Te okoliščine narekujejo prenos pristojnosti tudi v zadevi z nasprotno tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu, kjer se sedaj obravnava zadeva s tožbo, proti kateri je vložena nasprotna tožba. Zato je vrhovno sodišče odločilo kot v izreku tega sklepa.