Jedro

Obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ustavno sodišče je v 36. točki obrazložitve navedlo, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-3/2007 TŠ/HČ z dne 4. 1. 2010 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 350 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka, ki je končan z delnim gradbenim dovoljenjem št. 35105-3/2007 TŠ/HČ z dne 24. 8. 2007, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo investitorju A. d.d. (za gradnjo bencinskega servisa ob ...). Iz obrazložitve smiselno izhaja, da se tožnikovi nepremičnini s parc. št. 1862/13 in 1862/4, obe k.o. ..., ne nahajata v vplivnem območju predvidenega bencinskega servisa, saj je navedeno vplivno območje omejeno na mejo gradbene parcele na zemljiščih s parc. št. 1862/2, 1862/25, 1862/3, 4640/1, 4602/2, 4602/23, 4602/25, 4602/26, 4602/27, vse k.o. ... Upravni organ je tako štel, da je predlog za obnovo postopka podala neupravičena oseba in odločil na podlagi določbe 2. odst. 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS. št. 80/99 do 8/10, dalje ZUP).

Tožnik v tožbi izpodbija upravni akt kot nezakonit iz razlogov nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Smiselno navaja, da bi moral biti v postopku izdaje navedenega delnega gradbenega dovoljenja udeležen kot stranka oziroma udeleženec v postopku na podlagi 42. in 43. člena ZUP ter 62. in 63. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 – 93/05, dalje ZGO-1). Opozarja, da je na sosednji nepremičnini tožnika predvidena in izvedena gradnja bencinskega servisa, pri čemer gre za širši kompleks, z bistveno večjim vplivom tako na okolje, kot to velja za gradnjo preprostih objektov oziroma stavb. Bencinski servis se nahaja zgolj 8 m stran od stanovanjske hiše tožnika, vmes je le ozka dovozna pot, ki ne preprečuje vplivov – povečanega smradu, prometa, hrupa, motenje razgleda, ter stalne prisotnosti nevarnosti eksplozije. Dodaja, da je predlogu za obnovo priložil izvedensko mnenje B.B. z dne 15. 11. 2007, iz katerega izhaja, da je investitorjeva strokovna ocena vplivov na okolje iz maja 2004 ni dovolj natančna in ne daje popolne slike. Elementi ki niso bili upoštevani so: vpliv vetra (ki konstantno piha proti stanovanjski hiši tožnika in nosi s seboj smrad, hlape in hrup), kritična obremenjenost tal in vode (ki se razteza tudi na nepremičnino tožnika), motenost območja zaradi emisij ter vpliv vseh navedenih dejavnikov na dejavnosti tožnika, ki jih izvaja na svojih nepremičninah - oljarstvo in oddajanje sob turistom. Emisije vplivajo na kvaliteto stiskanja oljčnega olja ter odganjajo turiste. Vztraja, da je vplivno območje napačno določeno, ter da bi moralo zajeti precej širše območje, med drugim tudi nepremičnini tožnika, saj so se njegovi življenjski in bivalni pogoji dodatno poslabšali, kljub navedenemu pa mu ni bilo omogočeno, da ščiti svoje pravice in pravne koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navaja tudi, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi vsebinsko ni opredelila do navedb tožnika, ter da upravni organ nima zadostnega znanja, da bi se lahko opredelil do dveh nasprotujočih si izvedeniških mnenj. Predlaga, da sodišče opravi obravnavo, izpodbijano odločbo odpravi, in zadevo vrne v nov postopek, hkrati pa toženi stranki naloži povrnitev stroškov tožnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise v tej zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Prizadeta stranka A. d.d. na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Tožba zoper sklep o zavrženju predloga tožnika za obnovo postopka (ker je predlog podala neupravičena oseba), končanega z delnim gradbenim dovoljenjem, je utemeljena. Izpodbijani sklep temelji na 1. odstavku 62. člena ZGO-1. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Ur. l. RS, št. 20/11) razveljavilo 1. in 2. odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, ker je presodilo, da je s temi določbami posameznikom, ki imajo v materialnem pravu izkazan pravni interes za varstvo svojih pravnih koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uvedenem na zahtevo investitorja, odvzeta možnost učinkovitega varovanja njihovih pravnih koristi.

Zakon o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07 - UPB-ZUstS) v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z drugimi besedami, odločba Ustavnega sodišča učinkuje na vse nepravnomočno končane postopke. Ker obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, po kateri lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana, ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 62. člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Kot je navedlo Ustavno sodišče v 36. točki obrazložitve, bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep (4. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – Ur. l. RS, št. 105/06 in 62/120, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo na podlagi 4. odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

V ponovnem postopku upravni organ ne bo smel odločati po določbah ZGO-1, ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo, ne glede na to, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil še pred razveljavitvijo teh določb. Pri ponovnem odločanju pa bo upravni organ moral ugotoviti, ali je podan razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, torej ali tožnik ima pravni interes, ki mu ga priznava materialno pravo in na podlagi teh ugotovitev ponovno odliti o tožnikovi pravici do sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

K točki 2 izreka: Po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožeči stranki, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 24/07), ki v 2. odstavku 3. člena določa, da se tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in jo je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20%, kar skupaj znese 420 EUR.