Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika in ugotovilo, da je darilna pogodba z dne 11. 4. 2022, s katero je oče toženk prvi in drugi toženki podaril svoj solastniški delež (vsaki do 1/4 glede na celoto) na nepremičnini s parc. št. 358/2 (sedaj parc. št. 358/4, 358/5 in 358/6), k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine), nična v delu, ki se nanaša na razpolaganje s solastniškim deležem do 1/4 glede na celoto. Ugotovilo je neveljavnost vknjižb na podlagi (delno) ničnih darilnih pogodb in odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov pri spornih nepremičninah tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist prve in druge toženke ter se znova vpiše lastninska pravica v korist očeta toženk do 1/4 glede na celoto. Vsem trem toženkam kot zakonitim dedinjam po njihovem očetu (vsaka do 1/3) je naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika (vsaka do 1/12) ter sklenilo, da toženke v celoti nosijo tožnikove stroške.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: "1. Ali je sodišče prekoračilo svojo pojasnilno dolžnost (materialno procesno vodstvo) iz 285. člena ZPP, ko je po tem, ko je zaključilo z glavno obravnavo, izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se glavna obravnava začne znova, in tožniku naložilo, da odpravi nesklepčnost tožbe, pri čemer mu je naložilo, da poda ustrezno trditveno podlago?, 2. Ali je tožnik prekludiran v zvezi z navedbami, ki mu jih je naložilo sodišče 1. stopnje v sklepu z dne 12. 01. 2024?, 3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede odločitve, da je darilna pogodba sklenjena med prvo in drugo toženo stranko in njunim očetom z dne 11. 04. 2002 nična?, 4. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede odločitve, da je darilna pogodba sklenjena med prvo in drugo toženo stranko in njunim očetom z dne 11. 04. 2002 nična, ker je v nasprotju z moralnimi načeli, tj. v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja?, 5. Ali gre v predmetni pravdni zadevi za že razsojeno stvar (res iudicata) glede na pravnomočno zaključen prejšnji postopek med pravdnimi strankama P 7/2020?, 6. Ali je podana aktivna legitimacija tožnika za tožbo, glede na to, da priznanje lastninske pravice zahteva zgolj zase, ne pa tudi za svojo takratno izvenzakonsko partnerko, čeprav gre za njuno skupno premoženje? in 7. Ali je sodišče v nasprotju z določbo 286. člena ZPP navedbe toženk glede pomanjkanja aktivne legitimacije tožnika štelo za prepozne?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 285, 286, 286/1, 292, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 39, 39/4, 40, 40/4, 86

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.