Jedro

Iz zgoraj povzete vsebine sodne poravnave, ki jo predlagatelj navaja kot podlago za predlagano vknjižbo, izhaja, da ta v obravnavanem primeru ne predstavlja primerne podlage predlaganemu vpisu (ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 40. člena ZZK -1, da bi se štela za ustrezno pravnomočno sodbo). Po vsebini gre v enem delu za sporazumno dogovorjena dejstva in pravice, ki spadajo v vsebino sklepa o dedovanju .

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje ugovoru predlagatelja delno ugodila in spremenila sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 1 tako, da je na podlagi točke II. sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 z dne 3. 7. 2008 dovolila pri solastninskem deležu E. Ž., ki znaša pri nepremičninah, to je parc. št. 47, 48/2 in 62/1.S, vse k.o. B., v višini ¼, vpis lastninske pravice v korist predlagatelja do deleža 4/32, v ostalem pa ugovor predlagatelja zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi vpisa. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da ugovoru predlagatelja ni ugodila v delu, ki se nanaša na zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavil I. Ž. v zvezi s točko IV. sodne poravnave. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je I. Ž. solastnik parcel št. 47, 48/2 in 62/1.S k.o. B. do ¼ (8/32), z nepremičninami pa je razpolagal s solastninskim deležem v višini 9/32 v korist B. Ž. in T. B., torej z večjim deležem, kot ga ima v lasti, pri čemer zato ni jasno, v kolikšnem deležu je razpolagal v korist B. Ž. in v kolikšnem delu v korist T. B., seštevek podarjenih deležev pa presega njegov zemljiškoknjižni delež.

Zoper sklep se v delu, v katerem je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke, iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da predlagani vpis dovoli v celoti, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ne strinja se s sprejeto odločitvijo sodišča, ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobene pravne podlage. Izpodbijani sklep tako nima razlogov in ga ni možno preizkusiti ter ga je potrebno že iz tega razloga razveljavljati. Odločitev je tudi materialnopravno zmotna, saj je bil I. Ž. v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga solastnik nepremičnin, to je parcel št. 47, 48/2 in 62/1.S, vse k.o. B., do 8/32, s predlogom pa je predlagal vknjižbo solastninske pravice le do 3/32, torej je razpolagal v točki IV sodne poravnave I. Ž. v korist predlagatelja z manjšim deležem, kot je delež, do katerega je bil I. Ž. vknjižen kot lastnik. Zemljiškoknjižno dovolilo iz IV. točke sodne poravnave ni nepopolno, niti nično, že v času razpolaganja je bil I. Ž. dejansko solastnik nepremičnin do 9/32, le vknjižen je bil do 8/32 in po vednosti predlagatelja to ni v nasprotju z nobenim predpisom. Nenazadnje že iz sodne poravnave izhaja, da je na njeni podlagi v zvezi z oporoko pokojne E. Ž. z dne 10. 5. 2003 I. Ž. pridobil poleg obstoječega deleža še delež v višini 1/32 in je torej dejansko že imel delež v višini 9/32 od celote.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar iz drugih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

Ne drži pritožbeni očitek, da je sklep obremenjen z bistveno postopkovno kršitvijo iz 14. tč. drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sklep razloge vsebuje, sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je izpodbijano odločitev sprejelo zato, ker je ugotovilo, da je I. Ž., kot izhaja iz zapisa IV. tč. sodne poravnave razpolagal z večjim deležem, kot ga ima v lasti po zemljiškoknjižnih podatkih.

Predlagatelj je vpis, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, predlagal na podlagi IV. tč. sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici dne 3. 7. 2008 v zadevi, vodeni pod opr. št. P 1 (v naprej sodna poravnava). Poravnava je bila sklenjena v sodnem postopku, ki se je vodil po tožbi predlagatelja zoper toženo stranko I. Ž., J. Ž. in T. B. zaradi „ugotovitve, da premoženje ne spada v zapuščino in izločevanja iz zapuščine pok. E. Ž.“. Šlo je torej za spor med dediči o obsegu premoženja ki spada v zapuščino pok. E. Ž.. Iz zapisa sodne poravnave med drugim izhaja (tč. I.), da so (pravdne stranke), priznale oporoko E. Ž., v kateri je za dediča svojega premoženja (parcele št. 47, 48/2 in 62/1.S, vse k.o. B. do ¼, in parceli 328/4 in 328/5 obe k.o. R., do celote - ti parceli nista predmet tega postopka, zato ju pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne bo več povzemalo) določila vdovca I. Ž.. Predlagatelj, J. Ž. in T. B. (zapustničini potomci) so uveljavljali nujne deleže, ki jih je zapustničin vdovec priznal in pri parcelah št. 47, 48/2 in 62/1.S znašajo za vsakega 1/32. Pod tč. II. sodne poravnave so predlagatelju priznali izločitveni zahtevek pri zapustničinem deležu na teh nepremičninah (do 4/32) in v tem obsegu dovolili vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime (v tem delu je zemljiškoknjižna sodnica po ugovoru predlagatelja dovolila vpis in sklep ni izpodbijan) in pod tč. III. ugotovili, da spada v zapuščino po pok. E. Ž. še solastninski delež do 4/32 pri teh nepremičninah. Ta delež pridobi na podlagi oporoke pok. E. Ž. njen vdovec I. Ž.. Iz tč. IV. sodne poravnave izhaja, da je I. Ž. svoj solastniški delež (v poravnavi ugotovljen v deležu 9/32) podaril predlagatelju do 3/32 in T. B. do 6/32 in dovolil, da se pri njegovem zemljiškoknjžnem deležu v tem obsegu vknjiži lastninska pravica na njuno ime.

Vknjižbo pravice lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi listin, ki jih Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) našteva v prvem odstavku 40. člena (med katerimi so številne pravnomočne sodne odločbe). Po drugem odstavku 40. člena ZZK-1 se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, a le če je sklenjena v postopku iz 3. 4. 5. in 8. tč. prvega odstavka 40. člena ZZK-1 (s tem je izenačena s pravnomočno sodbo, s katero je: - sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga (3. tč.), - sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. tč. prvega odstavka 40. člena ZZK-1, oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo (4. tč.), - ali je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (5. tč.).

Iz zgoraj povzete vsebine sodne poravnave, ki jo predlagatelj navaja kot podlago za predlagano vknjižbo, izhaja, da ta v obravnavanem primeru ne predstavlja primerne podlage predlaganemu vpisu (ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 40. člena ZZK -1, da bi se štela za ustrezno pravnomočno sodbo). Po vsebini gre v enem delu za sporazumno dogovorjena dejstva in pravice, ki spadajo v vsebino sklepa o dedovanju (ugotovitev obsega premoženja pok. E. Ž., ugotovitev kdo so njeni dediči in njihova razmerja do navedene, da deduje I. Ž. kot oporočni, ostali pa kot zakoniti (nujni) dediči, dogovorjeno višino dednih deležev, vključno z dogovorom med dediči, da postanejo solastniki v sorazmerju z dednimi deleži). To pa v nobenem primeru ne predstavlja listine v smislu cit. zakonskih določb - takšno listino lahko v obravnavanem primeru predstavlja le pravnomočen sklep o dedovanju - 6. tč. prvega odstavka 40. člena ZZK-1. V drugem delu pa gre za pogodbo civilnega prava (tč. IV. sodne poravnave, iz katere izhaja, da je I. Ž. svoj solastniški delež 9/32 podaril predlagatelju do 3/32 in T. B. do 6/32 in dovolil, da se pri njegovem zemljiškoknjžnem deležu v tem obsegu vknjiži lastninska pravica na njuno ime), in prav tako ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 40. člena ZZK -1, da bi se štela za ustrezno pravnomočno sodbo. Na podlagi obrazloženega se pokažejo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zemljiškoknjižno dovolilo iz tč. IV sodne poravnave, kot irelevantne in nanje pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

Pritožbeno sodišče je na podlagi gornjih razlogov pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi kršitev, ki jih pri odločanju o pritožbi upošteva po uradni dolžnosti, ni zasledilo (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s prehodnimi določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), Ur. l. RS, št. 25/2011). Ob tem je hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.