Jedro

Dostop do zbirnih podatkov o lastništvu določene osebe na katerikoli nepremičnini, je dopusten v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom zoper enega od zakoncev, nepremičnine, ki so skupno premoženje, pa so vpisane na ime drugega od zakoncev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo I. O. in M. K. za dostop do vpogleda in izpisa podatkov o lastništvu Ma. R. na nepremičninah. Odločitev je argumentiralo z dejstvom, da Ma. R. ni dolžnica predlagateljic in da se zaznamba sklepa o izvršbi, izdanega zoper Mi. R., ne more opraviti na nepremičninah Ma. R..

Pritožujeta se predlagateljici. Pojasnjujeta, da zaradi izterjave dolga Mi.R. potrebujeta podatke o premoženju, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih last njegove žene Ma.R., ker je skupno premoženje vpisano na njeno ime. Menita, da sta izkazali pravni interes, da te podatke pridobita od Okrajnega sodišča v Sevnici.

Pritožba je utemeljena.

Upravljalec informatizirane glavne knjige zemljiške knjige je Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (5. točka 2. odstavka Pravilnika o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige (Ur. l. RS, št. 16/2004 s spremembami – v nadaljevanju Pravilnik), okrajna sodišča pa na osnovi 1. in 3. točke 2. čl., 1. odstavka 4. čl. in 10. čl. Pravilnika zagotavljajo elektronski vpogled v informatizirano glavno knjigo in izdajajo izpiske iz nje.

V glavni knjigi zemljiške knjige vpisani podatki, ki so vezani na posamezno nepremičnino ali na več nepremičnin v vložku, so javni in jih sme vsak pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjen izpisek iz informatizirane glavne knjige (1. odstavek 195. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1). Pridobivanje podatkov na način, ki omogoča ugotovitev, ali je določena oseba lastnik ali imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, pa je omejeno s 199. čl. ZZK-1. Take podatke lahko pridobi upnik, ki jih potrebuje zaradi uveljavitve terjatve, če to terjatev izkaže z listino, ki je izvršilni naslov in je na njeni podlagi mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oz. dokazi, na podlagi katerih je mogoče zavarovanje proti tej osebi. O dostopu do teh podatkov odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve, kateri morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.

Predlagateljici interes za dostop do zbirnih podatkov o nepremičninah Ma.R. utemeljujeta s sklepoma o izvršbi Okrajnega sodišča v Sevnici, opr. št. In 57/2008 in In 46/2008, ki sta ju izposlovali zoper njenega moža - dolžnika Mi. R.. Zatrjujeta, da je Ma.R. zemljiškoknjižna lastnica premoženja, ki je dejansko skupno premoženje, ustvarjeno v zakonski zvezi Ma.R. in dolžnika Mi.R.. Na osnovi takega dejanskega stanja predlagateljici v pravdi zaradi ugotovitve lastninske pravice ali pred tako pravdo lahko zahtevata izdajo začasne odredbe, s katero bo zemljiškoknjižni lastnici prepovedano razpolaganje z nepremičninami, ki so njeno in moževo skupno premoženje. Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ga je na zgoraj opisan način zaradi izvenknjižne pridobitve lastninske pravice Mi.R. mogoče uporabiti tudi proti Ma.R. Predlagateljici sta zato lahko upravičeni do zahtevanih zbirnih podatkov o nepremičnem premoženju Ma.R..

Odločitev o zavrnitvi predloga za dostop do zahtevanih podatkov se tako pokaže za preuranjeno. Pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavlja, da bo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku preverilo, ali predloženi dokazi in po potrebi dodatno predlagani dokazi potrjujejo obstoj interesa za dostop do zahtevanih podatkov (161. čl. ZZK-1).

Zbirni podatki, ki jih predlagateljici želita pridobiti, pa se evidentirajo tudi v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki ju vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Gre za javne evidence, zato imata upnici tudi te podatke pravico vpogledati in zahtevati izdajo potrdila iz zbirk geodetskih podatkov. Za pridobitev podatkov o tem, pri katerih parcelah, stavbah in delih stavb je vpisan posamezni lastnik (tako imenovan lastninski list) morata navesti pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov (npr. 3. odstavek 10 čl. Zakona o odvetništvu, 9. odstavek 40 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju …) in predložiti ustrezna dokazila, ki izkazujejo upravičenost do osebnih podatkov (114. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN). Glede na to, da je to utečen način pridobivanja tovrstnih podatkov, bosta predlagateljici na ta način mogoče hitreje prišli do želenih podatkov.