Jedro

Dolžnikovi ugovorni stroški so bili za izvršilni postopek potrebni (prim. 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj bi z opustitvijo ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen tudi glede dela terjatve, ki jo je dolžnik poravnal in bi upnik lahko prišel do dvakratnega poplačila. Pojasnilo o tem, za kolikšen znesek se izvršba (še) nadaljuje, ne sodi v izrek, temveč v obrazložitev, saj bi nasprotno pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, deloma razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in ustavilo izvršbo glede zneska 46.335,00 SIT ter naložilo upniku povrnitev ugovornih stroškov dolžniku. Upnik se je zoper stroškovni del odločitve sklepa pravočasno pritožil in navedel, da je bil predlog za izvršbo potreben, saj je dolžnik plačal del dolga šele po vložitvi predloga za izvršbo. Poleg tega bi sodišče moralo vnesti v izrek del obrazložitve, ki govori o tem, za kateri znesek se izvršba še nadaljuje. Pritožba ni utemeljena. Na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik vložil predlog za izvršbo dne 18.7.1996, sodišče pa je dne 9.10.1996 izdalo sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik prejel dne 14.10.1996. Dolžnik je dne 26.8.1996 s kompenzacijo poravnal del izterjevanega dolga v višini 24.185,00 SIT, dne 7.10.1996 pa v višini 22.150,00 SIT Ugovor je vložil dne 16.10.1996, drugopis le-tega je bil upnikovi pooblaščenki dne 18.11.1996 vročen v odgovor, ki pa ga upnik ni vložil. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 21.12.1999 in upnik se je nanj pritožil dne 9.3.2000. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora upnik povrniti dolžniku njegove stroške ugovora, ker je slednji z ugovorom v celoti uspel (1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnikovi ugovorni stroški so bili za izvršilni postopek potrebni (prim. 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) saj bi z opustitvijo ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen tudi glede dela terjatve, ki jo je dolžnik poravnal in bi upnik lahko prišel do dvakratnega poplačila. Potrebnost ugovora za zavarovanje dolžnikovih pravic je še toliko bolj očitna ob upoštevanju dejstva, d upnik na dolžnikovo delno poravnavo obveznosti sploh ni reagiral, to je ni utesnil izvršbe za že plačani znesek, kar bi glede na zgoraj opisani potek postopka mogel in moral storiti še pred izdajo sklepa o izvršbi. V tem primeru dolžnikov ugovor ne bi bil potreben, zato tudi ne bi nastali ugovorni stroški (prim. tudi 158. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Prav tako je napačno stališče pritožnika, da bi moralo sodišče vnesti v izrek odločitev o tem, v katerem delu se izvršba še nadaljuje. O dovolitvi izvršbe za celotno terjatev je bilo že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Ig 96/10363 z dne 9.10.1996, zato bi ponovno odločanje o tem, za kateri znesek se opravlja izvršba, pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar, kar bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Izpodbijani sklep je potrebno obravnavati v povezavi z zgoraj citiranim sklepom o izvršbi, tako da je možno ugotoviti, za kateri znesek se izvršba (še) opravlja. Pojasnilo o tem iz zgoraj nevedenih razlogov ne sodi v izrek, temveč v obrazložitev, kar je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev tudi zelo jasno, pregledno in temeljito obrazložilo. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).