Jedro

Zgolj dejstvo, da zemljišče tožnikov meji na dostopno pot prizadete stranke, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morala sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je pravilno navedel upravni organ druge stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-1951/2010-23 z dne 16. 2. 2012 investitorju A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), za legalizacijo enostanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 246/2, 246/3 in 247/2, vse k.o. ...

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožnikoma ni uspelo izkazati, da sta predlog podali upravičeni osebi, ker ne varujeta svojega pravnega interesa oziroma ne uveljavljata razlogov, ki se nanašajo na varovanje njunih pravno varovanih pravic in pravnih koristi. Toženka je ugotovila, da se z obravnavano gradnjo ne posega na zemljišče parc. št. 301, ki je v solasti tožnikov, na to zemljišče gradnje pa tudi neposredno ne meji. Prav tako je ugotovila, da po navedeni parceli ne potekata dostop in dovoz do objekta s kategorizirane javne poti z oznako JP 751672. Širina dovoza je skladna z določili prostorskega akta, iz predloženega geodetskega posnetka pa je razvidno, da ji kljub temu, da so neurejene parcelne meje vrisane z natančnostjo do dveh metrov, ureditev dovoza na zemljišču parc. št. 245/1 k.o. ... na mestu, kjer se najbolj približa parcelni meji z zemljiščem parc. št. 301, mogoča brez posega v to zemljišče. Problem poteka trase javne poti preko zemljišča v lasti tožnikov in ureditev meje med zemljiščem parc. št. 301 in 245/1 pa nista predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja, temveč postopka ureditve mej pri Geodetski upravi RS in pristojnemu sodišču. Tožnikove navedbe glede uzurpacije javne poti oziroma javnega dobra je ocenil kot uveljavljanje javne koristi in ne osebne koristi tožnikov.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da jima nastaja škoda, ker poteka neodstranjeni in nedovoljeni dostop do nedovoljene gradnje po njunem zemljišču parc. št. 301 k.o. ... Navajata, da sta na nepravilnosti opozarjala Občinski svet, iz postopka pridobitve gradbenega dovoljenja pa so ju izločili zaradi lažjega izvajanja nezakonitosti in pridobivanja soglasij. Njuno zemljišče parc. št. 301 ni bilo povrnjeno v prvotno stanje, prav tako ni bilo urejeno odtekanje meteornih vod. Na območju gradnje niso bile dokončno urejene meje, kar velja tudi za dostop. Uradni osebi očitata namerno kršitev prvega odstavka 1. člena, 6. člena, 7. člena, 8. člena, 10. člena, 35. člena, 36. člena, 139. člena, 143. člena, 144. člena, 148. člena, 237. člena, 260. člena, 261. člena in 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Uveljavljata tudi ničnost odločbe, in sicer zaradi posega v njuno nepremičnino brez soglasja. Zahtevata razveljavitev izpodbijane odločbe (pravilno sklepa) v celoti ali v delu, v katerem se posega v njune pravice oziroma obnovo postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka pa je tožbene navedbe prerekala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi sta organa utemeljila, da tožnika s svojimi navedbami v predlogu za obnovo postopka ne zatrjujeta pravic oziroma pravnih interesov, ki jih je mogoče varovati v postopku za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja. Zaradi tega je pravilna tudi presoja, da nista izkazala pravnega interesa za udeležbo v obravnavanem postopku in s tem ne obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP. Na te razloge se sodišče sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Po prvem odstavku 43. člena ZUP se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranki udeleženec). Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, zato mora predlagatelj v skladu z 265. členom ZUP v predlogu za obnovo verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog. Če okoliščina ni verjetno izkazana, organ s sklepom predlog zavrže (drugi odstavek 267. člena ZUP). To pomeni, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva, ki predstavljajo obnovitveni razlog, in jih izkazati. V konkretnem primeru bi morala tožnika torej navesti okoliščine, s katerimi utemeljujeta svoj pravni interes, ki je moral obstajati že v času vodenja prvega postopka, in zaradi katerega bi morala biti v njem udeležena kot stranska udeleženca.

Tega pa tožnika tudi po presoji sodišča nista izkazala.

Tožnika v tožbi navajata, da poteka dostop do dovoljene gradnje po njunem zemljišču parc. št. 301 k.o. ..., da meje na območju gradnje niso dokončne in da ni urejeno odtekanje meteornih vod.

Sodišče pritrjuje toženki, da iz predmetnega gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi potekala gradnja dovozne poti tudi po njunem zemljišču parc. št. 301 k.o. ..., kar zatrjujeta tožnika. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in ostalih listin v spisu, izpodbijano gradbeno dovoljenje dovoljuje dostop in dovoz do objekta s kategorizirane javne poti z oznako JP 751672 z zemljišča parc. št. 671/3 k.o. ..., preko dvorišča med obstoječima objektoma na zemljiščih parc. št. 671/2, 245/1, 244, 245/2 k.o. ... in naprej po zemljišču parc. št. 245/1, kjer zavije proti JZ in preko zemljišča parc. št. 671/2 na investitorjevo zemljišče parc. št. 246/2 k.o. ... ter je širok 3 m, kar je skladno z določili prostorskega akta. Iz predloženega geodetskega posnetka št. 2011-057, ki ga je izdelal ... d.o.o. Julija 2011, pa je razvidno, da je kljub temu, da so neurejene parcelne meje vrisane z natančnostjo do 2 m, ureditev dovoza na zemljišču parc. št. 245/1 k.o. ... na mestu, kjer se ta najbolj približa parcelni meji z zemljiščem parc. št. 301, mogoča brez posega v to zemljišče. Zgolj dejstvo, da njuno zemljišče parc. št. 301 meji na dostopno pot prizadete stranke, pa samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morala sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je pravilno navedel upravni organ druge stopnje.

Morebitni posegi v prostor, na katere se izpodbijano gradbeno dovoljenje ne nanaša (med drugim tudi morebitna drugačna speljava meteornih vod z dovoznih površin, kot izhaja iz gradbenega dovoljenja), pa ne morejo biti razlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, saj se v njem ugotavlja zgolj izkazanost pogojev za posege, ki izhajajo iz dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnika, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).