Jedro

Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga.

Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je predsednik Višjega sodišča v Mariboru zavrnil zahtevo dolžnika z dne 18. 7. 2025, s katero je zahteval izločitev višje sodnice A.A. v izvršilni zadevi I Ip 376/2025.

2.Zoper ta sklep je dolžnik vložil pritožbo. Navaja, da je zahtevo za izločitev utemeljil s predložitvijo sklepov Višjega sodišča v Mariboru v njegovih zadevah I Ip 739/2023 in I Ip 260/2025, v katerih je odločala navedena višja sodnica. Meni, da iz teh sklepov kot dokazov izhajajo okoliščine, ki zadevajo delo sodnice in vzbujajo resen sum v njeno nepristranskost. Ker sklepa nista bila upoštevana, v pritožbi obširno povzema njune razloge, s katerimi se ne strinja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se ugodi njegovi zahtevi za izločitev sodnice.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po petem odstavku 73. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je dovoljena posebna pritožba zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

5.Dolžnik je zahtevo za izločitev višje sodnice oprl na določbo 6. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Te so podane, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).1

6.Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki bi upravičevale dvom v nepristranskost sodnice tako v subjektivnem kot v objektivnem smislu, v konkretni zadevi niso podane. Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga. Dodeljevanje zadev namreč poteka v skladu s pravili Sodnega reda in glede na letni razpored dela.

7.Dolžnik se v pritožbi niti ne opredeli do razlogov izpodbijanega sklepa za zavrnitev njegove zahteve za izločitev višje sodnice, temveč vztraja pri njeni izločitvi zaradi suma v nepristranskost. To utemeljuje z grajo nepravilnosti predhodnih sodnih odločb, pri katerih je tako ali drugače sodelovala (I Ip 739/2023 in I Ip 260/2025). Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev. Smisel instituta izločitve sodnikov ni v odpravi domnevnih napak pri sojenju, temveč v zagotavljanju uresničevanja ustavne zahteve nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave). Za odpravo nepravilnosti pri sojenju ima stranka na voljo druga (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru istega postopka.2

8.Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je pravilna. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

-------------------------------

1Prim. z odločbama Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-562/14-29 in opr. št. Up-679/06, U-I-20/07, s sodbama ESČP v zadevah Sacilor Lormines proti Franciji (60. točka obrazložitve) in Švarc in Kavnik proti Sloveniji (38. in 39. točka obrazložitve) ter s sklepoma Vrhovnega sodišča Cpg 7/2018 in I Up 214/2010.

2Prim. npr. s sklepi Cp 1/2025, Cpg 13/2024, Cpg 4/2023, Cp 48/2019 in Cp 20/2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 37, 38/1, 70, 73, 73/1, 73/5

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.