Jedro

Za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb je bistven odgovor na vprašanje, ali so bili pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca po 1. 5. 2019 pravilno upoštevani dohodki iz predpreteklega leta (2017) ter fiktivni dohodek iz tekočega leta.

Zaradi prenehanja prejemanja periodičnega dohodka in uporabe podatkov iz predpreteklega leta ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, če je oseba dejavnost šele začela opravljati (1. odst.), ta pa lahko izpodbija zakonsko domnevo tako da dokazuje, da je dohodek iz dejavnosti različen od 75 % bruto minimalne plače (2. odst.). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvostopenjskega, da toženka ni imela podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a (17. točka obrazložitve). Ni logično niti ni z ničemer izkazano, da bi tožnica kmetijsko dejavnost, na podlagi katere je bila obvezno socialno zavarovana od 1. februarja 2016 dalje, pričela opravljati šele leta 2019. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v predsodnem postopku ni bilo podlage za uporabo pravil o spremembi vrste periodičnega dohodka iz 7. odst. 15. člena ZUPJS-a, saj tožnica leta 2019 in 2018 ni prejemala periodičnega dohodka iz naslova starševskega nadomestila (16. tč. obrazložitve). Nenazadnje je pri ugotavljanju materialnega položaja prišlo do "mešanja dohodkov" iz predpreteklega leta 2017 in leta 2019 zaradi uporabe fiktivnega dohodka v višini 75 % minimalne plače. V zvezi s takšnim načinom pa je revizijsko sodišče že zavzelo stališče, da mešanje dohodkov iz različnih obdobij, ni dopustno.

Iz predhodno navedenih dejanskih ter materialnopravnih razlogov sta upravni odločbi na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 10. 2019 in Centra za socialno delo A. (CSD) št. ... z dne 14. 5. 2019, zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje in naložilo izdajo nove odločbe v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (I. tč. izreka). Toženko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 839,05 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oz. podrejeno spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka.

Ne strinja se s stališčem sodišča, da so bili podatki o tožničinih dohodkih na voljo ob odločanju, saj niso bili dostopni v evidenci, iz katere jih CSD po 51. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS) pridobi po uradni dolžnosti. Podatki o dohodkih v evidenci davčnega organa ne pomenijo, da so popolni in pravilni. Za ugotavljanje višine dohodkov je pristojen FURS, ki ima potrebna znanja in informacijsko podporo, ne pa CSD, ki s temi znanji ne razpolaga. Zaradi sodne prakse je bil spremenjen 15. člen ZUPJS-C tako, da se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in davčnega obračuna akontacije ali dohodnine iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti v času odločanja niso na razpolago, se uporabljajo podatki za predpreteklo leto.

Izpolnjen obrazec obračuna dohodnine je vloga, s katero se začne davčni postopek in ne pomeni dokončne odločbe o davčni obveznosti, ki je potrebna za ugotovitev višine dohodka. Sodišče CSD-ju nalaga izpeljavo davčnega postopka, da ugotovi pravilno višino dohodka. Davčni postopek za določitev dohodnine se lahko začne tudi na drugačen način, običajno z izdajo informativnega izračuna dohodnine. Podatki, ki se nahajajo v informacijskem sistemu FURS-a niso nujno popolni, pravilni, niti niso obdelani. Ko se pri ugotavljanju dohodka na podlagi dohodninske odločbe ugotavlja izračun olajšav, je lahko neto dohodek višji, kot če se ugotavlja na podlagi mesečnih dohodkov. Pri odmeri dohodnine lahko stranke podatke spreminjajo do vročitve odmerne odločbe (64. člen ZDavP-2). Napačno je zato stališče sodišča (18. točka obrazložitve), da mora CSD tožničin dohodek ugotavljati na podlagi obrazca akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za čas od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018. Tožnica je zavarovana na podlagi kmetijske dejavnosti po šifri 64 od 1. 2. 2016 in je v letih 2016 ter 2017 prejemala starševsko nadomestilo. Ker je prišlo do spremembe periodičnega dohodka, je analogno uporabljena fikcija iz 14. člena ZUPJS, kot da je tožnica dejavnost šele začela opravljati. Za leto 2017 ni mogoče pridobiti realnih podatkov o dohodkih iz dejavnosti, saj je bila tožnica del leta na porodniški. Ob spremembi vrste periodičnih dohodkov se novi ugotavljajo na mesečni ravni, zato se je upošteval znesek fiktivnega dohodka 664,97 EUR, ki preračunan na leto 2017 znese 7.813,66 EUR. Iz podatkov o dohodkih za leto 2017 izhaja, da je imela tožnica več kot 8.000,00 EUR. Ni logično, da bi oseba, ki je bila pol leta na porodniški, imela višje dohodke kot če bi celo leto delala, zato je bila uporabljena fikcija iz 1. odst. 14. člena ZUPJS, tožnica pa ni dokazala dohodka iz dejavnosti, ki bi bil različen od 75 % bruto minimalne plače. Protispisna je ugotovitev sodišča, da so bili CSD-ju na razpolago podatki o dohodkih za leto 2018. Uradna evidenca FURS je povezana s sistemov ISCSD2. Glede na odgovor MF FURS-a z dne 10. 11. 2020 je CSD v skladu s 5. odst. 15. člena in 51. členom ZUPJS pravilno upošteval podatke iz predpreteklega leta, saj podatkov za leto 2018 do 31. 5. 2019 ni bilo v Podatkovnem skladišču in jih na dan 14. 5. 2019 ni bilo mogoče dobiti. Odgovor FURS je po 169. členu Zakona o splošnem upravnem postopku2 (ZUP) potrebno šteti za javno listino in ga ni mogoče razumeti drugače, kot je v njem zapisano.

Zmotno je stališče sodišča, da so bili podatki na voljo v uradni evidenci davčnega organa, sklicevanje na 307. člen v zvezi z 297. členom ZDavP-2 pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa nepravilno. Res je sicer, da mora davčni zavezanec predložiti davčni obračun najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, vendar to ne pomeni, da so 31. marca podatki davčnemu organu na voljo in da z njimi razpolaga. Na dan 14. 5. 2019 CSD podatkov od FURS-a ne bi mogel pridobiti, saj še niso bili obdelani. Le če po 31. maju še ni podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali informacijskega izračuna, se šteje, da niso na voljo in se uporabljajo podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, podatki za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto in podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba. Po Pravilniku o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev3 (Pravilnik) se šteje, da podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali informativnega izračuna za preteklo leto še niso na voljo, če jih še ni pred 31. majem (5. odst. 3. člena).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP ter pravilno uporabo materialnega prava. Res je sicer, da prvostopenjsko sodišče ni sledilo dopisu FURS-a z dne 10. 11. 2020, da podatki o dohodkih tožnice za preteklo leto 2018 niso bili znani, ker na dan 14. 5. 2019 niso bili obdelani, vendar to samo po sebi ne narekuje drugačne sodbe od izpodbijane.

Tudi če bi sodišče izhajalo iz predpostavke, da podatki o dohodkih za ugotavljanje premoženjskega stanja pred informativnim izračunom dohodnine ali odmerno odločbo niso na voljo, in je potrebno upoštevati podatke iz odločb za predpreteklo leto, upravni odločbi zaradi bistvene kršitve po 2. odst. 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku5 (ZUP) in nepravilne uporabe materialnega prava, nista zakoniti. Dejanske ugotovitve, da naj bi tožnica kmetijsko dejavnost šele začela opravljati in posledično na tem izhodišču ugotovljenega premoženjskega stanja, ni mogoče niti preizkusiti. S kasatorno sodbo sta zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje iz razlogov, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

Dejanske okoliščine predsodnega upravnega postopka

5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16. 10. 2019 in CSD z dne 14. 5. 2019. Slednja je izdana po uradni dolžnosti, kjer sta se s 30. 4. 2019 iztekli leta 2018 priznani letni pravici. Odločeno je, da tožnica več ni upravičena do otroškega dodatka ter da se ji od 1. 5. 2019 do 30. 4. 2020 določi plačilo vrtca v višini 77 % cene programa. Upoštevaje dohodke iz predpreteklega leta 2017 in fiktivni dohodek v višini 7.813,66 EUR je ugotovljeno, da znaša dohodek tričlanske družine 38.030,38 EUR, povprečni mesečni pa 1.056,40 EUR na osebo, kar presega 8. dohodkovni razred za priznanje otroškega dodatka (22. člen ZUPJS) in 9. dohodkovni razred, ki je meja za določitev plačila stroškov vrtca v višini 77 % cene programa (24. člen ZUPJS).

6. Z drugostopenjsko odločbo z dne 16. 10. 2019 je zavrnjena pritožba zoper odločbo CSD v zvezi z uporabo dohodka iz dejavnosti v višini 75 % bruto minimalne plače, preračunane na letno raven. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je CSD pravilno upošteval dohodke iz predpreteklega leta 2017, saj podatki iz preteklega leta 2018 v uradnih evidencah FURS-a še niso bili na voljo. CSD je pravilno upošteval tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, ker tožnica ne prejema starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v predpreteklem letu 2017 in je zato upošteval novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. CSD je štel, da je tožnica kmetijsko dejavnost šele začela opravljati in kot novi fiktivni periodični dohodek iz kmetijske dejavnosti ob uporabi 14. člena ZUPJS upošteval dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, preračunane na letno raven, saj ni dokazala, da bi bil domnevni dohodek različen od 75 % bruto minimalne plače iz tekočega leta, preračunanega na letno raven.

Dejanska in materialnopravna vprašanja za razsojo zadeve

7. Za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb je bistven odgovor na vprašanje, ali so bili pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca po 1. 5. 2019 pravilno upoštevani dohodki iz predpreteklega leta (2017) ter fiktivni dohodek iz tekočega leta. Vprašanje je, ali je v zvezi s prenehanjem uživanja nadomestila za starševsko varstvo (leta 2017) sploh uporabljiva analogna uporaba 14. člena ZUPJS, ki ne ureja dohodka iz kmetijske dejavnosti, temveč ugotavljanje dohodka iz t. i. dejavnosti s. p.6 Čeprav je bila tožnica od 1. 2. 2016 do 1. 3. 2020 obvezno zavarovana na temelju kmetijske dejavnosti (8. tč. obrazložitve sodbe, česar pritožba ne prereka) je CSD dne 14. 5. 2019 štel, da jo je šele začela opravljati, ter ob uporabi 14. člena ZUPJS izračunaval in uporabil fiktivni dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, preračunane na letno raven, češ da zakonske domneve ni uspela izpodbiti. Ni upošteval narave opravljanja kmetijske dejavnosti, in ugotavljanja dohodka za kmetijsko dejavnost v skladu z Zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka7 (ZUKD-1), ki je v 2. členu definiran kot pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

8. Pravna podlaga za razsojo nadaljnje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca je podana v ZUPJS-u, ki med drugim ureja tudi način upoštevanja dohodka pri ugotavljanju materialnega položaja za sporni letni pravici. Po 2. odst. 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke 1. odst. 12. člena zakona. Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki potrebni za izračun akontacije dohodnine (3. odst. 15. člena). Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3 odst. 15. člena). Le izjemoma, kadar podatki iz 2. odst. 15. člena ZUPJS za preteklo leto niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast povprečne neto plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta (5. odst. 15. člena).

9. Pritožbeno sodišče je v dosedanji sodni praksi že večkrat poudarilo,8 da 3. in 5. odst. v zvezi 2. odst. 15. člena ZUPJS ni mogoče pravilno uporabiti le ob goli jezikovni interpretaciji, za kakršno se tožena stranka zavzema tudi v tej zadevi. Ni v celoti pravilno niti sprejemljivo stališče, da podatkov o dohodkih za preteklo leto še ni na voljo, če odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun (na dan 31. 3. ali 31. 5.) še ni izdan, in da je tedaj potrebno vedno uporabiti podatke iz odločb o odmeri dohodnine ali iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. Tudi če podatki niso dostopni preko avtomatske povezave s sistemom ISCSD2, to ne pomeni, da ji sploh ni v informacijskem sistemu FURS-a, in da jih ta na zahtevo CSD (ali drugega organa) ne bi mogel, smel ali bil dolžan predložiti. Nasprotna razlaga ima podlago že v delu 3. odst. 15. člena ZUPJS, ki eksplicitno določa, da se pri ugotavljanju dohodka med drugim upoštevajo tudi podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine ali podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov. Torej podatki, ki še niso obdelani z informativnim izračunom oz. odmerno odločbo davčnega organa.

10. Primarno se torej res uporabljajo podatki iz odmernih odločb FURS-a za preteklo leto, izjemoma podatki iz odmernih odločb za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega leta ali celo podatki, ki še sploh niso obdelani, če to narekujejo okoliščine življenjskega primera zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pri odločanju o pravicah iz sistema socialnih transferjev je potrebno izhajati iz kar najbolj realno in objektivno ugotovljenega materialnega položaja strank. Slednje samo po sebi ne pomeni, da bi sodišče toženi stranki ali CSD-jem nalagalo izpeljavo davčnega postopka, kot povsem zmotno zatrjuje pritožba. Ker med preteklim in predpreteklim letom lahko pride do bistvenih sprememb v materialnem položaju vlagatelja, že načeli zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih9 (ZDSS-1) ne dopuščata formalističnega pristopa pri ugotavljanju dohodka, kot se zavzema pritožba.

11. Po 5. odst. 3. člena Pravilnika se sicer res šteje, da podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna za preteklo leto še niso na voljo, če jih še ni pred 31. majem. Vendar s podzakonskim splošnim aktom ni mogoče zakonito izključiti možnosti ugotavljanja dohodkov, ki so bili davčnemu organu za preteklo leto že predloženi, čeprav še niso obdelani. To nenazadnje izhaja celo iz 6. odst. 3. člena Pravilnika, ki dopušča uporabo podatkov, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, potrebnih za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto in dokazila, ki jih predloži oseba, če odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun ni izdan niti po 31. maju tekočega leta.

12. Tudi če bi sodišče sledilo toženkinemu stališču, da je potrebno pri ugotavljanju dohodka za otroški dodatek in znižano plačilo vrtca, ko informativni izračun dohodnine ali odločba o odmeri dohodka za preteklo leto še ni izdana, uporabiti podatke o dohodkih iz predpreteklega leta, ker glede na dopis FURS-a, ki je javna listina, še niso na voljo in bi jih moral ugotavljati CSD, za kar ni usposobljen niti pristojen, iz razlogov izpostavljenih v nadaljevanju, materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno.

Čeprav je tožnica v letih 2016 in 2017 prejemala starševsko nadomestilo, ne pa leta 2019, ko je bil voden postopek po uradni dolžnosti, ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS o ugotavljanju fiktivnega dohodka, ko oseba dejavnost šele začne opravljati. Ostaja nepojasnjeno, zakaj v predsodnem postopku pri uporabi podatkov o dohodkih iz predpreteklega leta10 ni bil uporabljen 13. člen ZUPJS-a, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do posameznih pravic iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov (2. točka 1. odst. 13. člena).

Zaradi prenehanja prejemanja periodičnega dohodka in uporabe podatkov iz predpreteklega leta ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, če je oseba dejavnost šele začela opravljati (1. odst.), ta pa lahko izpodbija zakonsko domnevo tako da dokazuje, da je dohodek iz dejavnosti različen od 75 % bruto minimalne plače (2. odst.). Pritožbeno sodišče se v celot strinja s stališčem prvostopenjskega, da toženka ni imela podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a (17. točka obrazložitve). Ni logično niti ni z ničemer izkazano, da bi tožnica kmetijsko dejavnost, na podlagi katere je bila obvezno socialno zavarovana od 1. februarja 2016 dalje, pričela opravljati šele leta 2019. 13. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v predsodnem postopku ni bilo podlage za uporabo pravil o spremembi vrste periodičnega dohodka iz 7. odst. 15. člena ZUPJS-a, saj tožnica leta 2019 in 2018 ni prejemala periodičnega dohodka iz naslova starševskega nadomestila (16. tč. obrazložitve). Nenazadnje je pri ugotavljanju materialnega položaja prišlo do "mešanja dohodkov" iz predpreteklega leta 2017 in leta 2019 zaradi uporabe fiktivnega dohodka v višini 75 % minimalne plače. V zvezi s takšnim načinom pa je revizijsko sodišče že zavzelo stališče, da mešanje dohodkov iz različnih obdobij, ni dopustno.11 Odločitev pritožbenega sodišča

14. Iz predhodno navedenih dejanskih ter materialnopravnih razlogov sta upravni odločbi na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno odločanje. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno slediti materialno pravnemu naziranju in napotkom iz prvostopenjske in te sodne odločbe ter ponovno odločiti o pravici do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca za čas od 1. 5. 2019 do 1. 12. 2019. 15. Da materialni položaj tožničine družine v obravnavanem predsodnem postopku ni bil pravilno razčiščen, nenazadnje dokazuje dne 20. 12. 2019 izdana upravna odločba, ki je že pravnomočna. Z njo je razveljavljena v tem socialnem sporu izpodbijana odločba CSD z dne 14. 5. 2019 z dnem 1. 12. 2019,12 saj je bil na podlagi podatkov iz preteklega leta 2018 ugotovljen dohodek družine v višini 27.503,41 EUR oz. 763,98 EUR na družinskega člana (namesto 38.030,38 EUR ob upoštevanju dohodka iz predpreteklega leta 2017 in fiktivnega po 14. členu ZUPJS, oz. 1.056,40 EUR na člana družine). Če bi bilo v predmetni zadevi pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo, vključno z 253. členom ZUP-a, bi bil lahko pravilen materialni položaj tožnice ugotovljen najpozneje ob pritožbenem upravnem odločanju dne 16. 10. 2019, ko so bile odločbe FURS-a že izdane, dostopne in takrat znani ter dostopni bistveno realnejši podatki o dohodkovnem položaju tožničine družine iz preteklega leta 2018 v primerjavi z nepravilno ugotovljenimi in uporabljenimi podatki iz predpreteklega leta 2017. 16. Zaradi obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja, ki se nanašajo zlasti na očitke o nepravilni uporabi nekaterih določb Zakona o davčnem postopku13 (ZDavP-2), za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilna in se zato pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej opredeljevati, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in vključno s stroškovnim izrekom potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 52/2014 s spremembo. 4 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 5 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 6 Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-73715-28 z dne 7. 7. 2016 izhaja, da se določba 14. člena ZUPJS ni nanašala na kmetijsko dejavnost, temveč na dejavnost t. i. samozaposlenih. 7 Ur. l. RS, št. 9/2011 s spremembami. 8 Npr. v zadevah Psp 136/2016, Psp 459/2013, Psp 487/2016 in nazadnje v Psp 256/2020. 9 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 10 Za katero so meseca maja 2019 že obstajale odmerne odločbe FURS-a za leto 2017 in bili na voljo podatki iz davčnih odločb, vključno o katastrskim dohodkom kmetije. 11 Npr. zadeva opr. št. VIII Ips 79/2015. 12 Kljub temu, da glede na 281. člen ZUP-a razveljavitev vedno učinkuje le za naprej. 13 Ur. l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.