Jedro

Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa sicer pravilno navedlo, da upnik stroškov, ki so mu nastali z neuspešno premičninsko izvršbo ni priglasil takoj, vendar pa je izvršilni postopek ves čas tekel, opravljala so se izvršilna dejanja, upnik pa je glede na dva neuspela rubeža, sodišču predlagal, da z nadaljnjim rubežem premičnin počaka, nato pa, ko je dolžnik dolg odplačeval obročno dne 15.05.2007 predlagal ustavitev rubeža premičnin in nadaljevanje z drugimi sredstvi izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: “Upniku se odmerijo nadaljnji izvršilni stroški v višini 167,94 EUR.”

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 18.09.2007 ker je štelo, da je upnik odmero stroškov predlagal prepozno. Sodišče je v skladu z določbo čl. 38/V zaključilo, da je potrebno uporabiti subjektivni rok in da iz obračuna izvršitelja izhaja, da sta bila le ta izdana 11.01.2006 in 20.04.2006. Upnik je bil z višino stroškov seznanjen že skoraj leto in pol po tem, ko je te stroške priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in sodišču očita, da je napačno uporabilo določbo 38. čl. ZIZ. V tej zadevi izvršilni postopek še teče, ustavljeno ni bilo še nobeno izvršilno sredstvo, tudi rubež premičnega premoženja ne. Zakon jasno določa skrajni rok za priglasitev stroškov, to je 30 dni po končanem izvršilnem postopku oziroma zaključku zadnjega izvršilnega dejanja. Ker je stroške priglasil znotraj določenega roka sodišče njegovega predloga za odmero stroškov v višini 167,94 EUR ne bi smelo zavreči kot prepoznega. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se mu priznajo ti stroški.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je tekla izvršba na podlagi predloga upnika, ki je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine in sicer z rubežem dolžnikovega osebnega dohodka, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari in z nalogom banki V. L. b. d.d., ter dolžnikovega žiro računa, deviznega računa, tekočega računa ali kakšnega drugega računa prenese na upnikov račun zgoraj navedeno denarno terjatev. S sklepom z dne 28.08.2002, ki je postal pravnomočen 26.09.2002, je sodišče takšno izvršbo dovolilo. Iz podatkov v spisu še izhaja, da izvršba na dolžnikova sredstva pri V. L. b. ni bila uspešna. Izvršitelj je upniku posredoval obračun plačila za delo in stroške izvršitelja z dne 11.01.2006 in je priglasil stroške v višini 21.029,52 SIT, iz tega obračuna še izhaja, da je bil rubež neuspešen, ker je dolžnik neznan. Rubež je bil ponovno opravljen 18.04.2006 in ni bil uspešen, ker dolžnika ni bilo doma, izvršitelj pa je 20.04.2006 sodišču posredoval obračun plačila za delo in stroške. Nato je upnik z vlogo z dne 24.04.2006 utesnil predlog za izvršbo, ker je dolžnik 21.04.2006 plačal znesek 10.000,00 takratnih SIT. Ker je dolžnik dolg poravnaval obročno, je upnik z dopisom z dne 17.04.2007 ponovno utesnil izvršbo, nato pa je z dopisom z dne 15.05.2007 predlagal ustavitev rubeža premičnin in nadaljevanje z drugimi predlaganimi izvršilnimi sredstvi. Z vlogo z dne 14.09.2007 pa je priglasil nadaljnje izvršilne stroške, ki so mu nastali v zvezi z rubežem in sicer v višini 167,94 SIT.

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo VII. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v kolikor zakon ne določa drugače, se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa sicer pravilno navedlo, da upnik stroškov, ki so mu nastali z neuspešno premičninsko izvršbo ni priglasil takoj, vendar pa je izvršilni postopek ves čas tekel, opravljala so se izvršilna dejanja, upnik pa je glede na dva neuspela rubeža, sodišču predlagal, da z nadaljnjim rubežem premičnin počaka, nato pa, ko je dolžnik dolg odplačeval obročno dne 15.05.2007 predlagal ustavitev rubeža premičnin in nadaljevanje z drugimi sredstvi izvršbe.

Glede na takšen tek izvršilnega postopka pa je upnik pravočasno priglasil stroške izvršbe, zato je sodišče prve stopnje njegovo zahtevo neutemeljeno zavrglo. Takšna zahteva bi bila prepozna v primeru, da bi se izvršba na premičnine že končala, upnik pa bi tako po daljšem roku priglasil stroške takšne izvršbe, za takšen primer pa ne gre, saj je izvršba na premičnine vse do sporočila upnika z dne 15.05.2007 bila še vedno odprta. Namen določbe „takoj“ je v tem, da se izvršba takrat, ko je terjatev poplačana ne nadaljuje le še zaradi stroškov, za tak primer pa ne gre. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo določbo VII. odst. 38. čl. ZIZ, zato je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se upniku priznajo ti stroški postopka, saj jih je priglasil pravočasno in so bili tudi potrebni.