Jedro

Po določbi 80. člena ZPP sta sposobnost biti stranka in procesna sposobnost procesni predpostavki, na obstoj katerih je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Od njihovega obstoja je odvisna dopustnost tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank ter odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da tožnica zaradi duševne bolezni nima pravdne in procesne sposobnosti, kar bi moralo prvostopno sodišče ugotoviti oziroma presojati že tekom postopka, ker se je tožnica po vložitvi tožbe in tudi že prej zdravila v psihiatrični bolnišnici. Tožnica namreč boleha za paranoidno shizofrenijo. Zaradi navedene bolezni tožnica nima sposobnosti biti stranka in tudi ne procesne sposobnosti, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, kot to določa 80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno spremembo v smeri zavrženja tožbe.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. V odgovoru navaja, da tožeča stranka dejansko boleha za duševno boleznijo, se je pa njeno zdravstveno stanje po zdravljenju v psihiatrični bolnišnici izboljšalo in tako lahko tožnica na sodišču nastopa kot stranka. Ima pravdno in procesno sposobnost. Pri tem je tudi jasno izrazila, da s tožencem ne želi več živeti skupaj in želi razvezo. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 80. člena ZPP sta sposobnost biti stranka in procesna sposobnost procesni predpostavki, na obstoj katerih je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Od njihovega obstoja je odvisna dopustnost tožbe. Pritožba ima prav, da v obravnavani zadevi obstaja dvom o pravdni sposobnosti tožnice zaradi njene duševne bolezni. Tožnica boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi česar je bila hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Ormož 16. 9. 2014 do 7. 11. 2014, pri čemer je tožba v tej zadevi bila vložena 9. 9. 2014, glavna obravnava pa izvedena in prvostopna sodba izdana dne 15. 12. 2014. Iz obvestila zdravniku z dne 7. 11. 2014 (priloga A4) izhaja, „da je bila pacientka nekritična, neuvidevna do svojega stanja, in da pri tožnici gre za psihoorganski upad take stopnje, da bi pacientka bila nesamostojna, oziroma da ne bi samostojno odločala o svojih potrebah, pravicah in interesih“. Iz zdravniškega potrdila (priloga pritožbe B1) pa je tudi podano mnenje psihiatra zasebne psihiatrične ambulante I.H., iz katerega izhaja, da je pacientka pod psihiatrično kontrolo in terapijo od leta 1995 dalje. Navedeni psihiater v navedenem zdravniškem potrdilu navaja, da je glede na njeno bolezen mnenja, da njena želja (ločitev) ni realna. Navedeni psihiater je na CSD dne 1. 10. 2014 podal tudi predlog za odvzem opravilne sposobnosti (priloga pritožbe B3). Navedeno bolezensko stanje tožnice, ki je izkazano z zdravniško dokumentacijo vzbuja dvom o pravdni in procesni sposobnosti tožnice, ki pa je tekom tega pravdnega postopka izrazila željo, da noče več živeti s tožencem in želi razvezo.

6. Ob takem dvomu bi prvostopno sodišče vprašanje pravdne in procesne sposobnosti moralo rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da tožnica pravdne oziroma procesne sposobnosti nima, postopati po določbi 80. in 81. člena ZPP. Pri tem velja prvostopno sodišče še opozoriti, da dvom v poslovno oziroma pravno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih razlogov, ki so taksativno našteti v zakonu (glej 205. člen ZPP).

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V nadaljnjem odločanju bo prvostopno sodišče dvom o pravdni in procesni sposobnosti tožnice rešilo v tekočem postopku. V primeru ugotovitve, da tožnica procesne sposobnosti nima, bo ukrepalo po določbi 80. in 81. člena ZPP. V primeru ugotovitve, da pa tožnica ima pravdno in procesno sposobnost, pa bo zadevo zaključilo s tožnico kot pravdno in procesno sposobno stranko postopka.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 355. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.