Jedro

Otroci so dodeljeni materi in je torej mati tista, ki denarna sredstva za potrebe otrok, ki jih prispevata obe stranki, razporedi na otroka po posameznih postavkah, zato se toženec svoje preživninske obveznosti ne more razbremeniti z zatrjevanjem stroškov, ki jih ima ob stikih z otroki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje mladoletne otroke A. A., B. B. in C. C. dodelilo v varstvo in vzgojo materi, določilo stike med mladoletnimi otroki in očetom ter naložilo tožencu, da je od 29. 6. 2015 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino za sina A. A. v višini 220,00 EUR, za hčer B. B. v višini 170,00 EUR in za hčer C. C. prav tako v višini 170,00 EUR. Kar sta pravdni stranki zahtevali več, je zavrnilo ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper odločitev o višini preživnine se pritožuje toženec. Sodišče prve stopnje je glede njegovih materialnih in pridobitnih zmožnosti dejansko stanje zmotno ugotovilo. S plačilom preživnine v višini 560,00 EUR bo njegovo preživljanje ogroženo. Otroci so tudi po več dni v tednu pri njem, kjer zanje skrbi po najboljših močeh.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pomembnejša sestavina obveznosti staršev skrbeti za življenje otrok je obveznost njihovega preživljanja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 123. členu določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi tako, da jim zagotovijo za njihov razvoj ustrezne razmere. Določba 129. člena ZZZDR sodišču nalaga, da pri odločanju o višini preživnine ugotovi otrokove potrebe, jih oceni v denarju, nato pa njihovo kritje porazdeli med starša, ob upoštevanju njune materialne in pridobitne zmožnosti.

6. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletnega A. A. ocenilo na 515,00 EUR mesečno, potrebe mladoletne B. B. na 420,00 EUR mesečno, prav tako pa je ocenilo na 420,00 EUR mesečno tudi potrebe mladoletne C. C. Višini ugotovljenih potreb mladoletnih otrok toženec ne ugovarja. Meni pa, da bo s plačilom preživnine v skupni višini 560,00 EUR njegovo preživljanje ogroženo.

7. Prvostopenjsko sodišče je skrbno in natančno presodilo vprašanje toženčevih preživninskih zmožnosti in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. V zvezi z možnostmi za pridobitev dohodkov staršev je namreč potrebno upoštevati na eni strani možnost za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje.

8. Toženec je star 36 let, zdrav in za delo sposoben. Je lastnik podjetja D., d. o. o., kjer prejema osebni dohodek le v višini 568,00 EUR. V podjetju sta za polni delovni čas zaposleni še dve osebi in njuni plači sta višji od toženčeve. Podjetje se ukvarja z mizarstvom, prodajo psov, ima avtopralnico. Toženec je tudi lastnik ¼ hiše na naslovu ... ter lastnik zemlje v ... v izmeri 6000 m2, ki v naravi predstavlja travnik in gozd. Toženec ima v lasti avto znamke ..., letnik 1980. Da so njegove pridobitne sposobnosti višje, kot jih uradno prikazuje, nedvomno izhaja iz osmih sklenjenih pogodb o leasingu za različna vozila, ki jih je toženec kot fizična oseba kontinuirano v obdobju od junija 2013 do oktobra 2015 sklenil z leasingodajalcem in katerih skupna obveznost znaša kar 2.616,30 EUR mesečno. Toženec z ničemer ni izkazal, da bi navedeno mesečno obveznost plačeval njegov oče. Pritožbeno sodišče je tako prepričano, da je toženčev gmotni položaj dovolj dober, da bo zmogel plačevati z izpodbijano sodbo določeno preživnino brez škode za lastno preživljanje.

9. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (prvi odstavek 131. člena ZZZDR), zato je tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za otrokovo preživljanje. Otroci so dodeljeni materi in je torej mati tista, ki denarna sredstva za potrebe otrok, ki jih prispevata obe stranki, razporedi na otroka po posameznih postavkah, zato se toženec svoje preživninske obveznosti ne more razbremeniti z zatrjevanjem stroškov, ki jih ima ob stikih z otroki.

10. Ob upoštevanju prispevka tistega roditelja, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora toženec v denarju prispevati več, tako da je dolžan pokriti 55 % potreb mladoletnih otrok, preostalo pa bo morala pokriti tožnica.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov. Tožnica v odgovoru na pritožbo v ničemer ni prispevala k odločitvi sodišča, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP).