Jedro

Preimenovanje tožnice v tekoči pravdi ne daje toženki pravice odkloniti soglasja za nadaljevanje postopka proti istemu subjektu, ki je samo spremenil ime, ker ne gre za subjektivno spremembo.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne, obsodilni del izpodbijane sodbe se potrdi.

Pritožbeni stroški bremenijo toženo stranko samo.

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I Ig 366/96 z dne 18.04.1996, kolikor je z njim toženi stranki naloženo plačilo zneska 324.030,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.01.1996 dalje, plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneskov 462.543,80 SIT od 22.01.1996, 89.749,0 SIT od 17.01.1996 in 203.777,10 SIT za čas od 23.01.1996, dalje pa v vseh treh primerih do 23.10.1996 ter za 35.535,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.04.1996 dalje. Tožničine pravdne stroške v znesku 75.442,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 04.09.1998 dalje je dolžna plačati toženka.

S sklepom pa je razveljavljen citirani sklep o izvršbi za 769.146,50 SIT glavnice in 261,00 SIT izvršilnih stroškov s pripadki zaradi delnega umika tožbe.

Citirano sodbo toženka izpodbija s pritožbo iz vseh treh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP vsebovanih pritožbenih razlogov, predlaga njeno spremembo v zavrnilno sodbo, podrejeno pa razveljavitev zaradi vnovičnega odločanja na prvi stopnji. Priglaša pritožbene stroške. Po njenem mnenju je sporna odločitev o njeni pasivni legitimaciji za pravdo, ker se je postopek začel proti drugemu subjektu in sama ni dala soglasja za vstop v pravdo. S pogodbo o prevzemu blaga toženka ni prevzela stranskih obveznosti.

Opozarja še na nesklepčnost sodbenega izreka.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vse nejasnosti s toženkino pasivno legitimacijo, o kateri je sama bila v dvomih, kakor tudi druga odločilna dejstva, je prvostopno sodišče pojasnilo in pravilno razsodilo, zato le o konkretnih pritožbenih pripombah pritožbeno sodišče pojasni: Toženkino soglasje za vstop v pravdo po veljavnem ZPP ni bilo potrebno, saj subjektivna sprememba ni bila predlagana ali opravljena, po preimenovanju prvotne toženke je tožnica le predlagala nadaljevanje postopka proti isti stranki s spremenjenim imenom. Ne gre torej za nepravilno uporabo določb ZPP v obliki relativnih bistvenih kršitev, tovrstnih absolutnih kršitev pa pregled tudi ni odkril. Nesklepčnosti sodbenega izreka glede na razloge ni, saj je ta povsem tak, kot ga je postavila tožnica na podlagi odgovarjajočih tožbenih navedb in dokazov, zlasti pogodbe o prevzemu dolga, v kateri sta zajeti obe fakturi, izstavljeni prvotni dolžnici, od katere je sedanja toženka prevzela celoten dolg.

S pogodbo o prevzemu dolga je toženka nadomestila prejšnjo dolžnico v smislu pravnega pravila člena 448/I Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v enakem obsegu kot je bila obremenjena prejšnja dolžnica.

Poseben prevzem stranskih obveznosti iz pogodbe ni bil potreben, ponujene bonitete v obliki skonta pa tožena stranka ni bila deležna, ker postavljenega pogoja ni izpolnila (plačilo zmanjšanega dolga do 07.10.1996). Pritožbi torej ni uspelo uveljaviti prav nobenega pritožbenega razloga, zato je prvostopna odločitev potrjena po členu 368 ZPP, z njenimi pritožbenimi stroški pa ni bilo mogoče obremeniti nasprotne stranke.

Določbe starega ZPP/77 so bila v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega ZPP/99.